Jeremija 2:27 - Chráskov prevod

²⁷ ki pravijo lesu: Oče si moj, in kamenu: Ti si me rodil. Kajti obrnili so proti meni tilnik, ne pa obličja; ob času nesreče svoje pa govore: Vstani in reši nas!

Ekumenska izdaja

²⁷ ki pravijo lesu: »Ti si moj oče!« in kamnu: »Ti si mi dal življenje!« Da, k meni obračajo hrbet in ne obraza. Ob času svoje nesreče pa kličejo: »Vstani, pridi nam pomagat!«

Slovenski standardni prevod

²⁷ ki pravijo lesu: »Ti si moj oče!« in skali: »Ti si me rodila!« Meni kažejo hrbet, ne obraza, v svoji nesreči pa govorijo: »Vstani in nas reši!«

Dalmatinova Biblija 1584

²⁷ Vſi shlaki ſo sabſtojn nad vaſhimi Otruki, ony ſe vſaj nepuſté vuzhiti: Sakaj vaſh Mezh niſhtèr majnje vaſhe Preroke shré, kakòr en resdirajozh Leu.

Jeremija 2:27 Iomraidhean Croise

2 Kroniška 29:6

Zakaj očetje naši so se izneverili in delali, kar je hudo v očeh Gospoda, našega Boga, in so ga zapustili; in okrenili so obraz od prebivališča Gospodovega in so mu hrbet obrnili.

Izaija 26:16

Gospod, v stiski so te iskali; molili so ponižno, kadar jih je trla pokora tvoja.

Jeremija 10:8

temveč vsi skupaj so nespametni in trapasti. Pouk malikov je njim enak: les.

Jeremija 18:17

Kakor z jutrovim vetrom jih razkropim pred sovražnikom; s hrbtom, ne pa z obličjem se bom oziral vanje v času njih nesreče.

Jeremija 2:24

Divja oslica, vajena puščave, ki v poželenju duše svoje hlasta po sapi! Kdo bi oviral priložnost njeno? Vsi, ki je iščejo, se ne utrudijo, v mesecih njenih jo najdejo.

Jeremija 22:23

O ti, ki posedaš na Libanonu, ki gnezdiš na samih cedrah, koliko boš pomilovanja vredna, ko te popadejo muke, bolečina kakor porodnice!

Jeremija 3:9

In tako je prišlo, da je od glasu nečistovanja svojega oskrunila deželo; in prešuštvovala je s kamenom in lesom.

Jeremija 30:7

Gorje! ker velik je ta dan, da mu ni enakega: to je čas stiske Jakobove; vendar bo rešen iz nje.

Jeremija 32:33

Obrnili so mi hrbet, ne pa obličja; in ko sem jih učil od ranega jutra in neprenehoma, me niso nikakor poslušali, da bi sprejeli nauk.

Jeremija 37:3

Poslal je bil pač kralj Zedekija Jehukala, sina Selemijevega, in Zefanija, Maasejevega sina, duhovnika, k Jeremiju preroku, da naj rečeta: Prosi vendar za nas Gospoda, Boga našega!

Jeremija 42:2

in reko Jeremiju preroku: Sprejmi milo prošnjo našo in prosi za nas Gospoda, svojega Boga, za ves ta ostanek; kajti ostalo nas je malo od mnogih, kakor nas vidiš;

Ezekiel 23:35

Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Ker si mene pozabila ter si me vrgla za hrbet svoj, zato trpi tudi ti kazen nesramnosti in nečistosti svoje!

Ezekiel 8:16

In pripelje me na notranje dvorišče hiše Gospodove, in glej, pri vhodu v svetišče Gospodovo, med vežo in oltarjem, je petindvajset mož, s hrbtom obrnjenih proti svetišču Gospodovemu in z obrazom proti jutru; in klanjajo se soncu proti jutru.

Daniel 9:7

Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa osramotitev obraza, kakor je danes: možem Judovim in prebivalcem jeruzalemskim in vsem Izraelcem, ki so blizu in ki so daleč po vseh deželah, kamor si jih razkropil zavoljo nezvestobe, ki so jo zakrivili zoper tebe.

Ozej 4:12

Ljudstvo moje vprašuje za svet svoj les, in palica njegova naj mu napoveduje; kajti duh nečistosti ga je zapeljal, in nečistujejo, ko so opustili Boga svojega.

Ozej 5:15

Odidem in se povrnem na mesto svoje, dokler ne priznajo krivde svoje in ne bodo iskali obličja mojega. V stiski svoji me bodo marljivo iskali in rekli:

Ozej 7:14

In ne kličejo k meni v svojem srcu, temveč tulijo na ležiščih svojih; zbirajo se zavoljo žita in vina, uporno se stavijo zoper mene.