Jeremija 18:15 - Chráskov prevod

¹⁵ Kajti pozabilo je mene ljudstvo moje; ničemurnim malikom je kadilo, in ti so storili, da se je spotaknilo na potih svojih, stezah starodavnih, da hodi po drugih hodnikih, po potu neuglajenem,

Ekumenska izdaja

¹⁵ A mene je pozabilo moje ljudstvo, ničnosti darujejo kadilne daritve. A se spotaknejo na svojih potih, na starodavnih stezah, ko hodijo po strmih, neuglajenih potih.

Slovenski standardni prevod

¹⁵ Mene pa je moje ljudstvo pozabilo, ničevim malikom zažiga kadilo. Spotaknili so se na svojih poteh, starodavnih stezah, in krenili na stranpoti, na neudelano pot.

Dalmatinova Biblija 1584

¹⁵ kakòr moj folk mene posabi. Ony kadé tém Bogum, inu smotnjave narejajo na ſvoih potih, prejd inu prejd, inu hodio po nevglajenih céſtah.

Jeremija 18:15 Iomraidhean Croise

Nehemija 9:17

in so se branili poslušati in se niso spominjali čudovitih del tvojih, ki si jih storil med njimi, temveč v trdovratnosti svoji in v uporu svojem so si postavili glavarja, da bi se vrnili v sužnost svojo. Ali ti si Bog mnogega odpuščanja, milostiv in poln usmiljenja, počasen v jezi in obilen v milosti, ti jih nisi zapustil.

Izaija 3:12

Oni, ki tlačijo ljudstvo moje, so otroci, in ženske mu gospodujejo. O ljudstvo moje! oni, ki te vodijo, te zapeljujejo ter v zmešnjavo spravljajo stezo potov tvojih.

Izaija 41:29

Glej, vsi ti skup so ničemurnost, nič niso njih dela; veter in pusta blodnja so njih ulite podobe.

Izaija 57:14

In govorili bodo: Nasipajte, nasipajte, napravite pot, odpravite vsako spotiko s pota ljudstva mojega!

Izaija 62:10

Idite, idite skozi vrata! Pripravljajte ljudstvu pot! Nasipajte, nasipajte cesto, odpravljajte kamenje! Visoko povzdignite zastavo ljudstvom!

Izaija 65:7

krivice vaše in očetov vaših krivice vkup, pravi Gospod, ki so kadilo žgali na gorah in me sramotili na gričih; zatorej odmerim najprej njih plačilo njim v nedrje.

Izaija 9:16

Zato se mladeničev njegovih ne bo radoval Gospod in ne bo se usmilil sirot in vdov njegovih; zakaj vsi vkup so hinavci in hudobneži in vsaka usta govore budalost. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.

Jeremija 1:16

In izrečem sodbe svoje zoper nje zavoljo vse njih hudobnosti, ker so me zapustili in kadili tujim bogovom in se klanjali delu svojih rok.

Jeremija 10:15

Ničemurnost so, smeha vredno delo; ob času njih obiskovanja poginejo.

Jeremija 11:12

Tedaj pojdejo mesta Judova in prebivalci jeruzalemski in bodo klicali bogove, ki so jim kadili, ali nikakor jih ne rešijo v času njih nesreče.

Jeremija 11:13

Kajti kolikor mest, toliko bogov imaš, o Juda, in kolikor je ulic v Jeruzalemu, toliko ste postavili oltarjev tisti sramoti, oltarjev, da na njih kadite Baalu.

Jeremija 11:17

Kajti Gospod nad vojskami, ki te je bil zasadil, je govoril hudo zoper tebe zaradi hudobije hiše Izraelove in hiše Judove, ki so jo delali sebi v kvar, da bi me dražili, ko so kadili Baalu.

Jeremija 13:25

To je usoda tvoja, delež, ki sem ti ga odmeril, govori Gospod, ker si pozabila mene in stavila upanje v laž.

Jeremija 16:19

O Gospod, moč moja in grad moj in pribežališče moje v dan stiske! K tebi pridejo narodi od koncev zemlje in poreko: Samo laž so podedovali očetje naši, ničemurnost in kar nič ne koristi.

Jeremija 17:13

O upanje Izraelovo, Gospod! vsi, ki te zapuščajo, bodo osramočeni. Kateri odstopajo od mene, bodo v prst zapisani, ker so zapustili studenec živih vodá, Gospoda.

Jeremija 18:14

Ali zapusti sneg na Libanonu skalo na planjavi? Se li morejo posušiti mrzle vode, od daleč šumljajoče?

Jeremija 19:5

in so sezidali višave Baalu, da bi z ognjem žgali otroke svoje v žgalne daritve Baalu, česar nisem bil zapovedal in ne govoril in kar mi ni prišlo na misel:

Jeremija 2:13

Zakaj dvoje zlo je storilo ljudstvo moje: mene, vir živih vodá, so zapustili, da si izkopljejo vodnjake, počene vodnjake, ki ne drže vode.

Jeremija 2:19

Kaznuje te hudobnost tvoja in odpadi tvoji te pokoré; spoznaj torej in glej, kako je zlo in bridko, da si zapustila Gospoda, Boga svojega, in da se me nič ne bojiš, govori Gospod, Gospod nad vojskami.

Jeremija 2:32

Ali pozabi devica lepotičje svoje in nevesta svoj pas? Ljudstvo moje pa je pozabilo mene dni brez števila.

Jeremija 3:21

Glas se čuje po golih višinah, jok in moledovanje sinov Izraelovih, zato ker so spačili svojo pot, pozabili Gospoda, Boga svojega.

Jeremija 44:25

Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Vi in žene vaše ste govorili z usti svojimi in svojeročno ste to dopolnili, ko ste rekli: Gotovo izpolnimo obljube svoje, ki smo jih obljubili, da bomo kadili kraljici nebeški in ji darovali pitne daritve. Torej le opravljajte obljube svoje in vsekakor izpolnjujte obljube svoje!

Jeremija 51:18

Ničemurnost so, delo, smeha vredno; tisti čas, ko bodo obiskani, poginejo.

Jeremija 6:16

Tako pravi Gospod: Stopite na pota in glejte ter poprašujte po starih stezah, katera je pot dobrega, in hodite po njej, in najdete pokoj dušam svojim. Ali pravijo: Nočemo hoditi po njej.

Jeremija 7:9

Hočete li krasti, ubijati in prešuštvovati ter prisegati po krivem in kaditi Baalu pa hoditi za tujimi bogovi, ki jih ne poznate?

Ezekiel 21:15

Da napravi klanje, je nabrušen, da se bliska, je zlikan. Ali naj se razveseljujemo? Palica, določena za mojega sina, zaničuje vse drevje.

Ezekiel 36:15

Tudi ti ne dam več slišati zasrambe poganov in roganja ljudstev ne boš več trpela in naroda svojega ne boš več spravljala v spotiko.

Ozej 11:2

Kadar so jih klicali preroki, so bežali izpred njih: darovali so Baalom in kadilo žgali rezanim podobam.

Ozej 2:13

Storim tudi konec vsej njeni veselosti, njenim praznikom, njenim mlajem in sobotam in vsem prazničnim časom njenim.

Ozej 2:6

In njenih otrok se ne usmilim, ker so otroci nečistosti.

Malahija 2:8

A vi ste odstopili s pota, zakrivili ste, da so se mnogi spotaknili ob postavo; pokvarili ste zavezo Levijevo, pravi Gospod nad vojskami.

Sv. Matevž 15:6

ni več zavezan spoštovati očeta svojega ali matere svoje. In tako ste ovrgli zapoved Božjo zaradi izročila svojega.

Rimljanom 14:21

Dobro je, ne jesti mesa in ne piti vina, ne storiti ničesar, ob čemer bi se brat tvoj spotikal ali pohujševal ali slabil.

5 Mojzes 32:21

Razvneli so me s tistim, kar ni Bog mogočni, dražili so me v jezo z ničemurnostmi svojimi: tudi jaz jih razvnamem s tistimi, ki niso ljudstvo, razdražim jih z nespametnim poganskim narodom.