Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 17:8 - Chráskov prevod

8 Kajti podoben bode drevesu, vsajenemu poleg vodá; po reki zaganja korenine svoje in se ne boji, ko prihaja vročina, ampak zeleno je listje njegovo, in v letu suše ni v skrbi in ne preneha donašati sadu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

8 On je kakor drevo, vsajeno ob vodi, ki k potoku stega svoje korenine; ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v letu suše ne trpi pomanjkanja in vedno rodi svoj sad.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

8 Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

8 Ta je kakòr enu drivu pèr vodi saſſajenu, inu kir ſe je pèr potoku okorenilu. Sakaj aku lih ena vrozhuſt pride, taku ſe vſaj neboji, temuzh njega lyſtje selenu oſtane, inu neſkèrby, kadar enu ſuhu lejtu pride, inu nenehá ſad noſsiti.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 17:8
12 Iomraidhean Croise  

Korenina moja se bo raztezala kraj vode in rosa bo nočevala na mojem vejevju;


Čvrst in sočnat na soncu se greje in po vsem vrtu razteza veje,


Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.


Kdor upa v bogastvo svoje, propade, kakor veja pa se razcvetó pravični.


In Gospod te bo vodil vedno in v najhujši suši ti bo sitil srce in kosti tvoje naredil čile; in bodeš kakor namočen vrt in kakor vrelec vodá, ki se nikdar ne posuše.


da poskrbim za žalujoče na Sionu in jim dam diko namesto pepela, olje veselja namesto žalosti, hvalni plašč namesto duha obupnega; da bi se imenovali hrasti pravičnosti, sadež Gospodov, njemu v poveličanje.


Kajti gotovo te oprostim in od meča ne padeš; in življenje ti bode namesto plena, ker si stavil upanje na mene, govori Gospod.


Glej, Asur je bil ceder na Libanonu, z lepimi vejami, košat za senco in silno visok, in vrh njegov je segal med oblake.


In ob reki, na njenem bregu, na tej in oni strani, bo raslo drevje za jed, ki mu listje ne uvene in sad ne mine; vsak mesec bo rodilo zrel sad, ker vode njene teko iz svetišča; in njegov sad bode za jed in listje njegovo v zdravilo.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan