Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 14:17 - Chráskov prevod

17 Porečeš jim torej to besedo: Iz mojih oči kapajo solze noč in dan in ne prenehajo liti; zakaj z velikim potrtjem je potrta devica, hči mojega ljudstva, s prehudim udarcem.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

17 To besedo jim govôri: Moje oči točijo solze noč in dan in ne prenehajo! Kajti silna nesreča je zadela devico, hčer, moje ljudstvo, da, neozdravljiva rana!

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

17 To besedo jim govôri: Moje oči naj točijo solze noč in dan in naj ne prenehajo, kajti hud zlom je strl devico, hčer mojega ljudstva, strahoten udarec.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

17 Inu imaſh k'nym rezhi leto beſſédo: Is moih ozhy ſolse tekó, dan inu nozh, inu nenehajo: Sakaj ta Dézhla, mojga folka Hzhy, je grosovitu ſtrena, inu ſilnu resbyena.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 14:17
20 Iomraidhean Croise  

To je beseda, ki jo je govoril Gospod o njem: Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska, za teboj maje glavo hči jeruzalemska.


Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.


Molčim, ne odprem ust svojih, ker ti si vse prav storil.


to je beseda, ki jo je govoril Gospod za njega: Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska, za teboj maje glavo hči jeruzalemska.


Gorje mi zavoljo nadloge moje! Skeleča je rana moja. Toda pravim: Res, to je trpljenje moje, moram ga pretrpeti.


Če pa ne boste poslušali tega, bo na skrivnem plakala duša moja zavoljo prevzetnosti vaše in oči moje bodo hudo jokale in iz njih tekle solze, ker se bo v sužnost peljala čreda Gospodova.


Zatorej pravi tako Gospod: Poprašujte le med narodi, kdo je slišal kaj takega? Devica Izraelova je storila prav grdo stvar.


O da bi se mogel poživiti v žalosti! V meni hira srce moje.


Zavoljo pobitosti hčere ljudstva mojega sem pobit; črno hodim oblečen, groza me je objela.


O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.


Kajti žalovanja glas se sliši s Siona: Kako smo opustošeni! silno smo osramočeni, zakaj bilo nam je zapustiti deželo, ker so nam podrli domovališča.


Od solzá mi pešajo oči, v osrčju mi kipi bridkost, na zemljo se usipljejo jetra moja zavoljo potrtja hčere ljudstva mojega, ko otročiči in dojenci koprne po mestnih ulicah.


Kaj naj ti izpričam, kak zgled naj ti dam, o hči jeruzalemska? Kaj naj primerjam tebi, da te potolažim, o devica, hči sionska? Kajti veliko je kakor morje potrtje tvoje, kdo te more ozdraviti?


Srce jim vpije h Gospodu. O zid hčere sionske, stôri, da teko solze kakor reka po dnevi in po noči; ne dovoli si prestanka, ne počivaj punčica očesa tvojega!


Padla je devica Izraelova, ne vstane več, vržena je ob tla, ni ga, ki bi jo vzdignil.


Zato te tudi jaz udarim neozdravljivo, te opustošim zavoljo grehov tvojih.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan