Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 10:10 - Chráskov prevod

10 Gospod pa je Bog v resnici, živi Bog in kralj večni; od jeze njegove se trese zemlja, in narodi ne morejo prenašati nevolje njegove.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

10 Toda Gospod je Bog v resnici, živi Bog in večni kralj. Ako se razjezi, se strese zemlja, narodi ne vzdržijo njegovega srda.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

10 Gospod pa je resnični Bog, živi Bog in večni Kralj. Od njegovega gneva se strese zemlja, narodi ne vzdržijo njegovega srda.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

10 Ali GOSPVD je en pravi Bug, en shivi Bug, en vezhni Krajl. Pred njegovim ſerdom ſe Semla treſſe, inu Ajdje nemogo njegoviga pritesha pretèrpéti.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 10:10
69 Iomraidhean Croise  

Abraham pa zasadi tamarisko pri Bersebi, in klical je tam ime Gospoda, večnega Boga mogočnega.


In ko vse ljudstvo vidi to, popadajo na obraze in govore: Gospod je Bog! Gospod je Bog!


da bi spoznala vsa ljudstva na zemlji, da Gospod je Bog, nobenega ni drugega.


Tvoja, o Gospod, je velikost in moč in slava in dika in veličastvo; zakaj vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, o Gospod, in ti si povišan kot glava nad vsem!


Saj dosti dni je bil Izrael brez pravega Boga in brez duhovnika-učitelja in brez postave;


On strese zemljo z njenega mesta, in stebri njeni se pretresejo.


Gospod je Kralj vedno in vekomaj, poginili so pogani z zemlje njegove.


Spoznajte, da je Gospod Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo in ovce paše njegove.


Ker dober je Gospod, vekomaj traja milost njegova in od roda do roda zvestoba njegova.


Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.


Pred obličjem Gospodovim trepetaj, zemlja, pred obličjem Boga Jakobovega,


Kraljestvo tvoje je vseh vekov kraljestvo in gospostvo tvoje od roda do roda.


ki je ustvaril nebesa in zemljo, morje in karkoli je v njih; ki hrani resnico vekomaj,


V stiski svoji sem klical Gospoda in k Bogu svojemu sem vpil; iz svetišča svojega je začul moj glas in vpitje moje pred njim je prišlo do ušes njegovih.


Gospod je sedel kot kralj o potopu, in Gospod kralj stoluje vekomaj.


Izpelji me iz mreže, katero so skrili zoper mene, saj ti si obrana moja.


Kakor jelen koprni po potokih vodá, tako duša moja koprni po tebi, o Bog.


Krdelo tvoje je prebivalo v njej; ti si jo pripravil po dobroti svoji siromaku, o Bog.


O Bog, ko si šel na čelu ljudstva svojega, ko si stopal po puščavi, (Sela)


Vendar pa je Bog kralj moj že od nekdaj, ki dela rešitve na zemlji.


Od hudovanja tvojega, o Bog Jakobov, sta onemogla voz in konj.


Ti, ti si strašen, in kdo more stati pred teboj, kadar se jeziš?


Izlili so oblaki vode, glas so zagnali gornji oblaki, tudi pšice tvoje so švigale semtertja.


Kako ljuba so prebivališča tvoja, o Gospod nad vojskami!


A Gospod stoluje na veke, pripravil je za sodbo prestol svoj.


A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi?


Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.


Trdno stoji prestol tvoj od nekdaj, od vekomaj si ti.


Bliski njegovi razsvetljujejo vesoljni svet; videč to, trepeta zemlja.


Nagni, o Gospod, uho svoje in poslušaj, odpri, Gospod, oči svoje in glej, in poslušaj vse besede Senaheriba, ki je poslal sramotit živega Boga.


Morda bo slišal Gospod, Bog tvoj, besede Rabsakove, ki ga je poslal kralj asirski, gospod njegov, sramotit Boga živega, in bo kaznoval besede, ki jih je slišal Gospod, Bog tvoj. Zato povzdigni prošnjo za ostanke, kar jih še je.


Glej, narodi so kakor kapljica v vedru in se čislajo kakor prašek na tehtničnem torilu; glej, otoke vzdiguje kakor trohico.


Ali ne veš? in nisi li slišal? Gospod je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.


Zakaj tako pravi Visoki in Vzvišeni, ki prebiva v večnosti in ki mu je ime Sveti: Na višavi in v svetišču prebivam, tudi z njim, ki je potrtega in ponižanega duha, da oživim duha ponižanih in oživim srce potrtih.


da se bo blagoslavljal v Bogu resnice, kdor se hoče blagoslavljati na zemlji, in bo prisegel pri Bogu resnice, kdor hoče prisegati na zemlji; kajti pozabijo se stiske prejšnje in bodo skrite pred očmi mojimi.


»Bremena Gospodovega« pa ne omenjajte več; kajti breme bode vsakemu njegova lastna beseda, ker preobračate besede živega Boga, Gospoda nad vojskami, našega Boga.


in boš prisegal: Kakor živi Gospod! v resnici, pošteno in pravično: tedaj se bodo v Njem blagrovali narodi in se z Njim hvalili.


Gledam na gore, in glej, tresejo se in vsi hribi se gibljejo.


Od glasu: Babilon je vzet! se potrese zemlja, in vpitje se bo čulo med narodi.


In potrese se zemlja in začuti bolečine; kajti izpolnijo se misli Gospodove, da se opustoši dežela Babilonska, da nihče ne bo prebival v njej.


Zato sem dal povelje, naj privedejo predme vse modrijane babilonske, da bi mi oznanili tistih sanj razlago.


Sedaj jaz Nebukadnezar slavim, povišujem in poveličujem Kralja nebes, zakaj vsa dela njegova so resnica in pota njegova pravica; in tiste, ki žive prevzetno, zna on ponižati.


Tedaj je kralj Darij pisal vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži!


Povelje dajem, da naj po vsej kraljevini, kamor sega gospostvo moje, ljudje trepetajo in se boje Boga Danielovega; zakaj on je živi Bog in ostane večno, in gospostvo njegovo bo trajalo do konca;


In dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in kraljestvo njegovo takšno, ki se nikoli ne pokonča.


In Gospod grmi z glasom svojim pred vojsko svojo, ker jako veliko je njegovo šotorišče, ker močan je tisti, ki izvršuje besedo njegovo; kajti dan Gospodov je velik in silno strašen: kdo ga more pretrpeti?


In gore se bodo topile pod njim in doline pokale kakor vosek pri ognju, kakor vode, ki se izlivajo po strmini.


Gore se tresejo pred njim in hribi se tajajo; pred obličjem njegovim se giblje zemlja in vesoljni svet in vsi, ki na njem prebivajo.


Kdo more stati vpričo srda njegovega? in kdo obstoji ob gorečnosti jeze njegove? Togota njegova se razliva kakor ogenj in skale se rušijo pred njim.


Videle so te gore in se tresle; usula se je ploha, brezno je grmelo, visoko je vzdigovalo roke svoje.


Postal je in potresel je zemljo, pogledal je in ustrašil narode; in razdrobile so se večne gore, starodavni hribi so se pogreznili; pota njegova so večna.


Kdo pa more prenesti dan prihoda njegovega in kdo obstoji, kadar se on prikaže? Kajti on bode kakor ogenj topilca in kakor lug belilca.


Simon Peter pa odgovori in reče: Ti si Kristus, Sin živega Boga.


Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin Božji?


Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.


in govoreč: Možje! kaj to delate? Tudi midva sva človeka, z vami enake narave, in vam oznanjujeva blagovestje, da se od teh ničevih reči obrnete k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;


On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.


Kajti kdo je izmed vsega mesa, ki bi bil slišal glas živega Boga, govorečega iz ognja, kakor smo ga mi, in bi ostal živ?


Sami namreč oznanjajo o nas, kakšen smo imeli prihod k vam in kako ste se obrnili k Bogu od malikov, služit Bogu živemu in pravemu


Kralju vekov pa, neminljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu, čast in slava na vekov veke! Amen.


Bogatinom v sedanjem svetu zapoveduj, naj se ne prevzemajo, niti ne stavijo upa v bogastva negotovost, ampak v živega Boga, ki nam deli vsega obilo za uživanje;


Strašno je pasti v roke živega Boga!


In Jozue de: Po tem spoznajte, da je živi Bog mogočni med vami ter da gotovo izžene izpred vas Kanaance, Hetejce, Hevejce, Ferizejce, Girgasejce, Amorejce in Jebusejce:


Vemo pa, da je Sin Božji prišel in nam dal razum, da spoznamo Resničnega; in smo v Resničnem, v Sinu njegovem Jezusu Kristusu. Ta je resnični Bog in življenje večno.


In videl sem bel prestol, velik, in sedečega na njem, ki mu je izpred obličja bežala zemlja in nebo, in ni se jima našlo mesto.


O Gospod, ko si šel iz Seira, ko si stopal s poljane Edomske, stresla se je zemlja in nebesa so se rosila, da, oblaki so rosili vodo.


In David vpraša može, ki so stali okoli njega, rekoč: Kaj dobi mož, ki ubije tega Filistejca in sramote reši Izraela? Kdo je pač Filistejec, ta neobrezanec, da sme v sramoto spravljati živega Boga vojne vrste?


I leva i medveda je ubil hlapec tvoj: bodi torej ta Filistejec, neobrezanec, kakor teh eden, zato ker je kidal sramoto na živega Boga vojne vrste.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan