Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Jeremija 1:16 - Chráskov prevod

16 In izrečem sodbe svoje zoper nje zavoljo vse njih hudobnosti, ker so me zapustili in kadili tujim bogovom in se klanjali delu svojih rok.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

16 Tedaj jim izrečem svojo sodbo za vso njih hudobijo, ker so me zapustili, darovali drugim bogovom in molili delo svojih rok.«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

16 Tedaj jim izrečem sodbo za vso njihovo hudobijo, ker so me zapustili, zažigali kadilo drugim bogovom in molili delo svojih rok. –

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

16 Inu jeſt hozhem Sodbo puſtiti zhes nje pojti, sa volo vſe nyh hudobe, de ſo mene sapuſtili, inu kadé drugim Bogum, inu molio ſvoih rok dellu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Jeremija 1:16
44 Iomraidhean Croise  

ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se bo vnel srd moj zoper ta kraj, in ne bo ugašen.


in pride naproti Asu ter mu reče: Poslušajte me, Asa in ves Juda in Benjamin! Gospod je z vami, dokler ste vi z njim. In ko ga iščete, ga najdete; ako ga pa zapustite, zapusti on vas.


temveč hodil je po poti kraljev Izraelovih, in je tudi napravil ulite podobe za Baale.


ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se je zgrnil srd moj nad tem krajem in ne bo ugasnil.


Ako se pa boste odvrnili in zapustili postave in zapovedi moje, ki sem vam jih predložil, in pojdete služit drugim bogovom ter jih boste molili:


Polna je tudi njih dežela malikov; klanjajo se rok svojih delu, temu, kar so njih prstje storili.


in vrgli so njih bogove v ogenj, ker niso bili bogovi, ampak rok človeških delo, les in kamen; zato so jih pogubili.


tedaj je človeku v sežig, ker vzame od njega, da se ogreje, in zakuri z njim, da speče kruh; naredi tudi iz njega boga in se mu klanja; napravi iz njega podobo in pada prednjo na tla.


k ljudstvu, ki me vedno dražijo v lice s tem, da darujejo po vrtih in žgo kadilo na opeki,


Ničemurnost so, smeha vredno delo; ob času njih obiskovanja poginejo.


Kajti postave ljudstev so ničemurnost; zakaj samo les je, ki ga kdo poseka v gozdu, delo roke in sekire umetnikove.


Tedaj pojdejo mesta Judova in prebivalci jeruzalemski in bodo klicali bogove, ki so jim kadili, ali nikakor jih ne rešijo v času njih nesreče.


Kajti Gospod nad vojskami, ki te je bil zasadil, je govoril hudo zoper tebe zaradi hudobije hiše Izraelove in hiše Judove, ki so jo delali sebi v kvar, da bi me dražili, ko so kadili Baalu.


Ti si me zapustil, govori Gospod, nazaj si krenil; zato iztezam roko svojo zoper tebe, da te pogubim, utrujen sem od milovanja.


tedaj jim reci: Zato ker so me zapustili očetje vaši, govori Gospod, in so hodili za tujimi bogovi ter jih častili in se jim klanjali; mene pa so zapustili in niso držali postave moje.


O upanje Izraelovo, Gospod! vsi, ki te zapuščajo, bodo osramočeni. Kateri odstopajo od mene, bodo v prst zapisani, ker so zapustili studenec živih vodá, Gospoda.


Kajti pozabilo je mene ljudstvo moje; ničemurnim malikom je kadilo, in ti so storili, da se je spotaknilo na potih svojih, stezah starodavnih, da hodi po drugih hodnikih, po potu neuglajenem,


Zato ker so me zapustili in so tuj storili ta kraj, ker so na njem kadili tujim bogovom, ki jih niso poznali ne oni, ne njih očetje in kralji Judovi, in so napolnili ta kraj s krvjo nedolžnih;


Zakaj dvoje zlo je storilo ljudstvo moje: mene, vir živih vodá, so zapustili, da si izkopljejo vodnjake, počene vodnjake, ki ne drže vode.


Nisi li sebi tega povzročila, ker si zapustila Gospoda, Boga svojega, ko te je vodil po svojem potu?


Kaznuje te hudobnost tvoja in odpadi tvoji te pokoré; spoznaj torej in glej, kako je zlo in bridko, da si zapustila Gospoda, Boga svojega, in da se me nič ne bojiš, govori Gospod, Gospod nad vojskami.


Kje neki so bogovi tvoji, ki si jih naredil sebi? Vstanejo naj, če te morejo rešiti ob času nesreče tvoje! Kajti kolikor mest, toliko bogov imaš, Juda.


veter močnejši nego za tisto mi pride. Sedaj izrečem tudi jaz sodbe nad njimi.


Zavoljo tega bo žalovala dežela in temno bode nebo, ker sem govoril, sklenil to; in ne bode mi žal in ne opustim tega.


ampak gotovo storimo, karkoli pride iz naših ust, kadeč kraljici nebeški in darujoč ji pitne daritve, kakor smo delali mi in očetje naši, kralji in knezi naši v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih. Takrat smo imeli obilo kruha in bili smo veseli in hudega nismo izkusili.


Ali bi jih ne obiskal zavoljo tega? govori Gospod; ali bi se nad takim narodom ne maščevala duša moja?


Ali bi jih ne obiskal zavoljo tega? govori Gospod; in ali bi se nad takim narodom ne maščevala duša moja?


Nespameten je postal vsak, brez spoznanja; vsak zlatar se osramočuje s podobo; kajti lažniva je ulita podoba njegova in sape ni v njih nobeni.


Ali ne vidiš, kaj delajo oni v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih?


Otroci pobirajo drva in očetje zažigajo ogenj in žene gnetejo testo, da narede kolače kraljici nebeški in da darujejo pitne daritve drugim bogovom, da me dražijo.


Hočete li krasti, ubijati in prešuštvovati ter prisegati po krivem in kaditi Baalu pa hoditi za tujimi bogovi, ki jih ne poznate?


in s pisanimi oblačili svojimi si jih pregrinjala in moje olje in kadilo si prednje polagala.


Jaz, Gospod, sem govoril. Pride čas, in storim to; ne odneham, ne prizanesem, tudi žal mi ne bode. Po tvojih potih in po tvojih dejanjih te bodo sodili, govori Gospod Jehova.


Kadar so jih klicali preroki, so bežali izpred njih: darovali so Baalom in kadilo žgali rezanim podobam.


Kajti iz Izraela je tudi to tele: umetnik ga je naredil, in ni Bog; res, v kosce razpade tele samarijsko.


In Gospod grmi z glasom svojim pred vojsko svojo, ker jako veliko je njegovo šotorišče, ker močan je tisti, ki izvršuje besedo njegovo; kajti dan Gospodov je velik in silno strašen: kdo ga more pretrpeti?


In ulili so tele tiste dni in so darovali daritev maliku in se veselili izdelka svojih rok.


Gospod pošlje nadte prekletstvo, zmešnjavo in grožnjo svojo v vsem, česar se lotiš z roko, da bi delal, dokler ne boš zatrt in dokler naglo ne pogineš, zaradi zla svojih dejanj, s katerimi si me zapustil.


In Gospod reče Mojzesu: Glej, ko boš ležal z očeti svojimi, vstane to ljudstvo in pojde nečistujoč za tujimi bogovi tiste dežele, v katero gredo prebivat, in me zapuste in prelomijo zavezo mojo, ki sem jo sklenil z njimi.


Ako zapustite Gospoda in boste služili tujim bogovom, se obrne on ter vam napravi hudo in vas pokonča, potem ko vam je dobro storil.


In ostali ljudje, ki niso bili pomorjeni s temi šibami, se še niso izpokorili od del svojih rok, da bi ne molili zlih duhov in malikov zlatih in srebrnih in bronastih in kamenitih in lesenih, kateri ne morejo ne gledati, ne slišati, ne hoditi;


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan