in so se branili poslušati in se niso spominjali čudovitih del tvojih, ki si jih storil med njimi, temveč v trdovratnosti svoji in v uporu svojem so si postavili glavarja, da bi se vrnili v sužnost svojo. Ali ti si Bog mnogega odpuščanja, milostiv in poln usmiljenja, počasen v jezi in obilen v milosti, ti jih nisi zapustil.
In odgovori: Storim, da pojde mimo tebe vsa dobrota moja, in klical bom ime Gospodovo pred teboj; in milostiv bodem, komur hočem biti milostiv, in usmilim se, kogar se hočem usmiliti.
Milosti Gospodovih se bom hvalno spominjal, slavnih del Gospodovih, po vsem, kar nam je podelil Gospod, in obilne dobrote hiši Izraelovi, ki jim jo je izkazal po usmiljenju svojem in po obilosti milosti svojih.
In molil je h Gospodu in rekel: Ah, Gospod, ni li to bila moja beseda, ko sem bil še v deželi svoji? Da se ognem temu, zato sem zbežal v Tarsis, kajti vedel sem, da si Bog mogočni milostljiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in obilen v milosti in ti je žal hudega.
Mi pa smo dolžni zahvaljevati Boga vedno za vas, bratje ljubljeni od Gospoda, da vas je Bog izvolil od začetka za zveličanje v posvečenju Duha in v veri v resnico;
ki nas je rešil in poklical s svetim poklicem, ne po delih naših, ampak po lastnem sklepu in milosti svoji, ki nam je bila dana v Kristusu Jezusu pred večnimi časi,
Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po obilem usmiljenju svojem prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa iz mrtvih,