Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




Amos 9:5 - Chráskov prevod

5 Kajti Gospod, Jehova nad vojskami, on se dotakne zemlje, in se taja in žalujejo vsi prebivalci na njej in se vsa razlije kakor Nil in zopet upade kakor reka egiptovska;

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

5 Gospod, Bog nad vojskami, se dotakne zemlje in ta se zamaje in vsi njeni prebivalci se zgrozijo; dvigne se vsa kakor velereka, in spet upade kot veletok Egipta.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

5 Gospod, Bog nad vojskami, se dotakne zemlje in se zamaje, da žalujejo vsi, ki prebivajo na njej; vsa naraste kakor Nil in upade kakor Nil v Egiptu;

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

5 Sakaj Goſpud GOSPVD Zebaot, je takou, de kadar ſe on ene deshele dotakne, taku ſe ona respuſty, de vſi kir v'njej prebivajo, morajo shalovati, de ima cillu zhes njé tezhi, kakòr ena Voda, inu potoplena biti, kakòr ſto vodo v'Egypti.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




Amos 9:5
17 Iomraidhean Croise  

Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.


Gospod, nagni nebesa svoja ter stopi doli, dotakni se gorá, in se bodo kadile.


Zato naj te ponižno prosi vsak pobožni ob času, ko te lahko najde; zares, ko pride povodenj velikih vodá, njega ne doseže.


Bog je v sredi njegovi, ne gane se, Bog mu pomore zjutraj ob svitu.


Gore se tope kakor vosek vpričo Gospoda, vpričo vse zemlje Gospodarja.


(kakor ogenj požiga protje in voda vre od ognja), da oznaniš ime svoje nasprotnikom svojim, da bi strepetali narodi pred obličjem tvojim,


Doklej naj žaluje dežela in vene rastlina po vsem polju? Od hudobnosti prebivalcev njenih peša živina in ptiči, ker govore: Ne vidi našega konca.


Zato žaluje dežela in medli vse, kar prebiva v njej, i zverine na polju i ptice pod nebom, in tudi ribe v morju ginejo.


Kako naj bi se za to ne tresla dežela in ne žaloval vsak prebivalec v njej? Res se vsa razlije kakor Nil, požene valove in upade kakor reka v Egiptu.


Gore se tresejo pred njim in hribi se tajajo; pred obličjem njegovim se giblje zemlja in vesoljni svet in vsi, ki na njem prebivajo.


Kdo more stati vpričo srda njegovega? in kdo obstoji ob gorečnosti jeze njegove? Togota njegova se razliva kakor ogenj in skale se rušijo pred njim.


Videle so te gore in se tresle; usula se je ploha, brezno je grmelo, visoko je vzdigovalo roke svoje.


in ulila se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in udarili ob tisto hišo, in padla je, in njen pad je bil grozen.


In videl sem bel prestol, velik, in sedečega na njem, ki mu je izpred obličja bežala zemlja in nebo, in ni se jima našlo mesto.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan