Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




2 Timoteju 2:24 - Chráskov prevod

24 Hlapec Gospodov pa se ne sme bojevati, ampak krotak bodi do vseh, dober učitelj, strpljiv;

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Živa Nova zaveza

24 Kdor hoče služiti Bogu, naj nikakor ne bo prepirljiv. Ljubezniv naj bo z vsemi ljudmi, naj bo potrpežljiv učitelj in pripravljen pretrpeti tudi kadar mu storijo kaj hudega.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

24 Gospodnovomi slugi se pa nej trbê boríti: nego tihomi bidti k vsêm, spodobnomi na včenjé znášajôčemi te hüde.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

24 Služabnik Gospodov pa se ne sme prepirati, marveč mora biti krotak do vseh, zmožen poučevanja, potrpežljiv,

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

24 Gospodov služabnik se ne sme prepirati, temveč mora biti do vseh blag, zmožen za poučevanje in potrpežljiv.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

24 En Hlapez GOSPODNI pak ſe néma rad kregati, temuzh ima biti priasniu pruti vſem, vmetaln vuzhiti, kateri sna tém hudim saneſti

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




2 Timoteju 2:24
31 Iomraidhean Croise  

o nikomer naj grdo ne govore, naj ne bodo prepirljivi, ampak odjenljivi, kažejo naj sleherno krotkost proti vsem ljudem.


Škof namreč mora biti brez oponosa, kakor oskrbnik Božji; ne samovšečen, ne nagle jeze, ne pijanec, ne pretepač, ne grdega dobička željen;


dasi bi bili lahko imenitni kakor apostoli Kristusovi. Ampak bili smo krotki sredi vas, kakor pač dojka goji otroke svoje:


Ti pa, o človek Božji, beži od tega; hodi pa za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo.


prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga, kakor je tudi Kristus odpustil vam, tako tudi vi;


Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja,


ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temveč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.


z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo, prenašajoč se med seboj v ljubezni,


Slednjič pa, vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni;


Modrost pa, ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine.


držeč se zveste besede, ki je v soglasju z naukom, da bode zmožen opominjati v zdravem uku in prepričevati nasprotno govoreče.


Jaz Pavel sam pa vas opominjam po krotkosti in tihosti Kristusovi, ki sem vpričo vas resda ponižen med vami, a kadar me ni pri vas, pa drzen proti vam.


A drugi dan je prišel k njim, ko so se prepirali, in jih je miril, rekoč: Možje, vi ste bratje; zakaj delate krivico drug drugemu?


Ne bo se prepiral, ne vpil, in nihče ne bo slišal glasu njegovega po ulicah.


Želite, a nimate; morite in želite zavidno, a ne morete doseči; borite se in vojskujete; nimate, ker ne prosite.


Jakob, Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, pozdravlja dvanajstere rodove, ki so razkropljeni.


Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.


Ljubljeni, ko sem si mnogo prizadeval, pisati vam o skupnem nam zveličanju, se mi je potrebno videlo, pisati vam opominjaje, da se vrlo borite za vero, ki je enkrat za vselej izročena svetim.


In nastane velik krik; in nekateri pismarji od strani farizejske vstanejo, se prepirajo in reko: Nič hudega ne vidimo na tem človeku; kako pa, če mu je duh govoril ali angel?


In vstane kralj z jutranjo zarjo, ko se je svitalo, in hitro gre k levnjaku.


Pavel, hlapec Božji, apostol pa Jezusa Kristusa, po veri izvoljencev Božjih in spoznanju resnice, ki vodi k pobožnosti,


Sad Duha je pa ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost,


(zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak močno po Bogu za razrušenje trdnjav), ko razdevamo sovražne naklepe


Ko je torej nastal razpor in sta se Pavel in Barnaba ne malo prepirala z njimi, sklenejo, da naj gredo Pavel in Barnaba in nekateri drugi izmed njih gori k apostolom in starešinam v Jeruzalem zaradi tega vprašanja.


Tedaj pokliče Joas poglavarja Jojada ter mu reče: Zakaj ne siliš levitov, da bi nosili z Judovega in iz Jeruzalema davek, ki ga je naložil Mojzes, hlapec Gospodov, zboru Izraelovemu za šotor pričevanja?


Umrl je torej Mojzes, hlapec Gospodov, ondi v Moabski deželi po besedi Gospodovi.


Judje se pa prepirajo med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati svoje meso jesti?


In zgodi se po smrti Mojzesa, hlapca Gospodovega, da je govoril Gospod Jozuetu, sinu Nunovemu, Mojzesovemu strežniku, rekoč:


temveč v vsem se izkazujemo kakor Božje služabnike v mnogem potrpljenju, v stiskah, v potrebah, v težavah,


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan