Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Samuel 7:6 - Chráskov prevod

6 In ko so se zbrali v Micpi, so zajemali vodo in jo izlivali pred Gospodom, in so se postili tisti dan in priznavali: Grešili smo zoper Gospoda. In Samuel je sodil sinove Izraelove v Micpi.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

6 Zbrali so se v Masfi, zajemali vodo, jo izlivali pred Gospodom, se postili tisti dan in ondi priznavali: »Grešili smo zoper Gospoda.« In Samuel je sodil Izraelove sinove v Masfi.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

6 Zbrali so se v Micpi, zajemali vodo in jo izlivali pred Gospodom, se tisti dan postili in tam govorili: »Grešili smo proti Gospodu.« In Samuel je sodil Izraelovim sinovom v Micpi.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

6 Inu ony ſo vkup priſhli v'Mizpo, inu ſo sajemali vodo, inu ſo njo islivali pred GOSPVDOM, inu ſo ſe poſtili taiſti dan, inu ſo djali ondukaj: My ſmo supèr GOSPVDA greſhili. Taku je Samuel Israelſke otroke ſodil v'Mizpi.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Samuel 7:6
47 Iomraidhean Croise  

in tudi Micpa, ker je rekel Laban: Straži naj Gospod med menoj in teboj, ko ne bova drug drugega videla.


Zakaj gotovo umremo vsi in smo kakor voda, razlita po zemlji, ki se ne more več zbrati; tudi Bog ne jemlje življenja, ampak snuje načrte, da ne ostane tisti, ki je izgnan, izgnan od njega.


pa se v svojem srcu premislijo v deželi, kamor so bili ujeti odpeljani, in se izpreobrnejo in te ponižno prosijo v deželi tistih, ki so jih ujete odvedli, govoreč: Grešili smo, krivično smo delali, brezbožno smo ravnali!


In ti trije so predrli skozi tabor Filistejcev in zajeli vode iz studenca v Betlehemu, ki je bil pri vratih, in so jo vzeli in prinesli Davidu. A David je ni hotel piti, temveč jo je izlil kot daritev Gospodu


In Josafat se zboji in obrne obraz, da bi iskal Gospoda, in razglasi post po vsem Judovem.


Zato si jih dal v roke njih zatiralcem, ki so jih tlačili; ali ko so ob času nadloge vpili k tebi, ti si jih uslišal iz nebes in po svojem mnogoterem usmiljenju si jim dal rešitelje, ki so jih oteli iz roke njih zatiralcev.


Moji prijatelji so mi zasmehovalci: moje oko se solzi k Bogu,


Zakaj kadar bi imel jesti, mi je zdihovati, in stokanje moje se razliva kakor voda.


Pred ljudmi bo pel in govoril: »Grešil sem in izprevrnil, kar je bilo prav, a ni mi povrnil, kakor sem zaslužil.


Glej, premajhen sem, kaj naj odgovorim? Roko denem na usta svoja.


Zato zaničujem sebe in kesam se v prahu in pepelu!


Grešili smo kakor očetje naši, krivično smo delali, brezbožno ravnali.


Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.


Žejna je duša moja Boga, mogočnega, živega Boga: Kdaj pridem in se prikažem pred obličjem Božjim?


Kajti spomina nate v smrti ni, v grobu kdo bi te slavil?


Na Boga je oprta rešitev moja in slava moja; skalo moči svoje, pribežališče svoje imam v Bogu.


Kajti ko bodem izpreobrnjen, se bom kesal, in ko pridem k spoznanju, se bom tolkel po stegnih. Sram me je in z rdečico sem oblit, ker nosim sramoto mladosti svoje.


In zgodi se v petem letu Jojakima, sinu Josijevega, kralja na Judovem, deveti mesec, da je bil post pred Gospodom napovedan vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je prišlo iz mest Judovih v Jeruzalem.


O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.


Od solzá mi pešajo oči, v osrčju mi kipi bridkost, na zemljo se usipljejo jetra moja zavoljo potrtja hčere ljudstva mojega, ko otročiči in dojenci koprne po mestnih ulicah.


Oko moje se solzi in ne neha, ni nobenega prestanka,


Venec naše glave je padel. Gorje nam! ker smo grešili.


Jih li hočeš soditi, sin človečji? hočeš li soditi? Oznani jim gnusobe njih očetov


Čujte to, o duhovniki, in poslušajte, hiša Izraelova, in nagnite ušesa, hiša kraljeva! kajti vam velja sodba, ker ste bili zadrga v Micpi in mreža razpeta na Taboru;


Ali tudi še sedaj, govori Gospod, se izpreobrnite k meni z vsem srcem svojim, s postom in z jokom in žalovanjem!


In to vam bodi večna postava: Deseti dan sedmega meseca pokorite duše svoje in nobenega dela ne opravljajte, ne domačin, ne tujec, ki biva med vami.


In pripoznali bodo krivico svojo in krivico očetov svojih po nezvestobi, ki so jo zakrivili proti meni, pa tudi, ker so mi na zoper živeli,


Vstanem, pojdem k očetu svojemu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj!


In sinovi Izraelovi so vpili h Gospodu, govoreč: Grešili smo zoper tebe, kajti zapustili smo Boga svojega in služili Baalom.


Sinovi Izraelovi pa reko Gospodu: Grešili smo, stôri nam, karkoli se ti dobro zdi; samo reši nas, prosimo, tačas!


In ko je angel Gospodov izgovoril te besede vsem sinovom Izraelovim, je ljudstvo zavpilo na ves glas in jokalo.


In Izraelovi sinovi so šli gori in plakali pred Gospodom do večera in vprašali so Gospoda, rekoč: Ali naj zopet grem bojevat se s sinovi Benjamina, brata svojega? Gospod veli: Pojdite gori zoper nje!


Nato gredo gori vsi sinovi Izraelovi in vse ljudstvo in pridejo v Betel in plakajo in ostanejo ondi pred Gospodom, in so se postili tisti dan do večera in so darovali žgalne in mirovne daritve pred Gospodom.


In duh Gospodov je prišel nadenj, in sodil je Izraela; in odpravil se je v boj, in Gospod mu je dal v roko Kušan-rišataima, kralja v Mezopotamiji; in roka njegova je bila premočna Kušan-rišataimu.


Ana pa odgovori ter reče: Nikar, gospod moj, žena sem otožnega duha; vina in močne pijače nisem pila, temveč srce svoje sem izlila pred Gospodom.


Samuel pa skliče ljudstvo h Gospodu v Micpo,


Oni pa so vpili h Gospodu in dejali: Grešili smo, ker smo zapustili Gospoda in smo služili Baalom in Astarotam; sedaj pa nas otmi iz sovražnikov naših roke, in bomo ti služili.


In Samuel je sodil Izraela vse svoje žive dni.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan