Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Samuel 2:9 - Chráskov prevod

9 On bo varoval svojih svetnikov noge, ali brezbožniki umolknejo v temi; zakaj po svoji moči človek ne pride kvišku.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

9 Korake svojih zvestih varuje, hudobni pa izginejo v temi; kajti z lastno močjo ne pride človek do zmage.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

9 Korake svojih zvestih varuje, hudobni pa izginejo v temi, zakaj človek ne bo uspel s silo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

9 On bo obaroval ſvoih Svetnikou nogé: Ampak Neverniki morajo k'nizhemer poſtati v'temmi: Sakaj tu nikomer nepomaga, de veliku premore.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Samuel 2:9
41 Iomraidhean Croise  

Pahnili ga bodo iz svetlobe v temo in pognali s sveta.


Skrij jih v prah vse vkup, njih obličja zakleni v skritost!


In tako vzklije ubožcu upanje, in nepravičnost mora stisniti usta svoja.


In spoznaš, da ima mir šotor tvoj, in če pogledaš bivališče svoje, ne pogrešiš ničesar.


Kajti Gospod pozna pravičnih pot, pot pa brezbožnih izgine.


Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi.


Saj ne dopusti, da omahne noga tvoja, in varuh tvoj ne zadremlje.


Gospod je varuh tvoj, Gospod zaslanjalo tvoje ob desni roki tvoji.


Gospod bo varoval tvoj odhod in tvoj prihod, od tega časa do vekomaj.


Gospod hrani vse, kateri ga ljubijo, vse brezbožnike pa pogublja.


Daj, da sveti obličje tvoje nad tvojim hlapcem, reši me po milosti svoji.


Kajti Gospod ljubi pravico in ne zapusti svetih svojih, na veke jih bo hranil; seme brezbožnikov pa se iztrebi.


Ko pravim: Omahuje noga moja, milost tvoja, o Gospod, me podpira.


Kateri ljubite Gospoda, sovražite hudo! On hrani duše svojih, ki jim izkazuje milost, iz rok brezbožnikov jih otimlje.


Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali Gospod vodi korake njegove.


da bi vztrajali na potih pravice; on čuva hojo svetnikov svojih.


Zakaj Gospod bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.


Glej, kar sem spoznal za dobro in za lepo: da človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, s katerim se trudi pod soncem, vse dni svojega življenja, kar mu jih je Bog dal; kajti to je delež njegov.


Obrnil sem se, in videl sem pod soncem, da ni hitrim zagotovljen tek, ne junakom zmaga, tudi ne modrim kruh, a tudi ne razumnim bogastvo, in tudi ne veščakom priljubljenost, kajti čas in razmere naklanjajo vse.


Jaz, Gospod, ga stražim, vsak trenutek ga bom močil; da ga kdo ne oškodi, ga bom stražil noč in dan.


Sédi molčé in pojdi v temo, hči Kaldejcev! zakaj ne boš se več imenovala Gospa kraljestev.


»Čemu posedamo? Zberimo se in idimo v trdna mesta, da poginemo tam! kajti Gospod, Bog naš, nas je določil v pogubo in nam dal piti sok trobelični, ker smo grešili zoper Gospoda.


ampak s tem se naj hvali, kdor se hvali, da ume in spozna mene, da sem jaz Gospod, ki delam milost, sodbo in pravičnost na zemlji; kajti to mi je po volji, govori Gospod.


Ali s povodnjijo, ki vse poplavi, pokonča njih mesto in sovražnike svoje požene v temo.


Ta dan je dan srda, dan stiske in nadloge, dan pustote in pustošenja, dan teme in mraka, dan oblakov in noči oblačne,


Tedaj odgovori in mi reče: To je beseda Gospodova Zerubabelu: Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu, pravi Gospod nad vojskami.


Gospod te blagoslôvi in te varuj!


a sinovi kraljestva bodo vrženi v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.


Vemo pa, karkoli govori postava, govori tem, ki so pod postavo, da se vsaka usta zamaše in ves svet zapade sodbi Božji.


Res, On ljubi ljudstva! Vsi njih svetniki so v tvoji roki; sedli so pri nogah tvojih, vsak prejme od govorov tvojih.


ki vas moč Božja čuva in po veri ohrani za zveličanje, pripravljeno, da se razodene v poslednjem času.


Ti so studenci brez vode in megle, ki jih goni vihar, ki jim je shranjen mrak večne teme.


Juda, Jezusa Kristusa hlapec, a brat Jakobov, poklicanim, v Bogu Očetu ljubljenim in za Jezusa Kristusa hranjenim:


divji morski valovi, ki izpenjavajo lastno sramoto; zvezde tavajoče, katerim je mrak teme shranjen vekomaj.


Ljubljeni, ko sem si mnogo prizadeval, pisati vam o skupnem nam zveličanju, se mi je potrebno videlo, pisati vam opominjaje, da se vrlo borite za vero, ki je enkrat za vselej izročena svetim.


Zdaj pa, gospod moj, kakor res živi Gospod in živi duša tvoja: Gospod ti je zabranil, da nisi prišel prelivat krvi in se nisi maščeval z lastno roko. Naj torej bodo kakor Nabal sovražniki tvoji in kateri žele nesreče gospodu mojemu.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan