Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Samuel 15:11 - Chráskov prevod

11 Žal mi je, da sem postavil Savla za kralja; zakaj odvrnil se je, da ne bi šel za menoj, in ni izpolnil besed mojih. In razsrdi se Samuel in vpije h Gospodu vso noč.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

11 »Žal mi je, da sem postavil Savla za kralja. Kajti odvrnil se je od mene in ni izvršil mojih povelj.« Samuel se je razvnel in vso noč klical h Gospodu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

11 »Žal mi je, da sem postavil Savla za kralja, kajti odvrnil se je od mene in ni izpolnil mojih besed.« Samuel se je razvnel in je vso noč klical h Gospodu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

11 Mene greva, de ſim Saula h'Krajlu ſturil. Sakaj on ſe je od mene obèrnil, inu nej moih beſsed dopolnil. Inu Samuel ſe je reſsèrdil, inu je vpyl h'GOSPVDV vſo nuzh.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Samuel 15:11
44 Iomraidhean Croise  

je bilo žal Gospodu, da je naredil človeka na zemlji, in bolelo ga je v srce.


In reče Gospod: Potrebil bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje; i človeka i živino in laznino in ptice pod nebom, ker žal mi je, da sem jih naredil.


In ko iztegne angel roko proti Jeruzalemu, da ga pogubi, je bilo žal Gospodu hudega in veli angelu, ki je pokončeval ljudstvo: Dosti je, odtegni zdaj roko svojo! In angel Gospodov je bil pri gumnu Aravna Jebusejca.


In Gospod se je razsrdil nad Salomonom, ker je odvrnil srce svoje od Gospoda, Boga Izraelovega, ki se mu je bil prikazal dvakrat


In tako je umrl Savel v nezvestobi svoji, ki se je z njo izneveril Gospodu, zoper besedo Gospodovo, ki je ni izpolnil, pa tudi zato, ker je poiskal rotilko mrtvih, da jo je vprašal,


In Bog pošlje angela proti Jeruzalemu, da ga pogubi; in ko je pogubljal, je pogledal Gospod in žal mu je bilo hudega; in veli angelu, ki je pokončeval: Dosti je, odtegni zdaj roko svojo! In angel Gospodov je stal pri gumnu Ornana Jebusejca.


zato ker so vstran stopili, ne hoteč hoditi za Njim, in se niso menili za nobenega potov Njegovih


Za ljubezen mojo so mi črtilci, jaz pa stanovitno molim,


Prisegel je Gospod in ne bode se kesal: »Ti si duhovnik vekomaj po redu Melhizedekovem.«


Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.


Kateri pa zavijajo na kriva pota svoja – zapodi naj jih Gospod s hudodelci vred! Mir nad Izraelom!


Kajti pregreha se mu sladká v oči, da se ne bo našla krivica njegova in sovražila.


Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.


Temveč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.


Mojzes pa milo prosi Gospoda, Boga svojega, govoreč: Zakaj, o Gospod, se vnema srd tvoj zoper ljudstvo tvoje, ki si ga peljal iz dežele Egiptovske z veliko močjo in z roko mogočno?


In žal je bilo Gospodu hudega, o katerem je bil govoril, da stori svojemu ljudstvu.


Vrnili so se h krivicam prvih očetov svojih, ki so se branili poslušati besede moje; in oni so šli za tujimi bogovi, da jih časté; prelomila je hiša Izraelova in hiša Judova zavezo mojo, ki sem jo bil sklenil z njih očeti.


Če pa ne boste poslušali tega, bo na skrivnem plakala duša moja zavoljo prevzetnosti vaše in oči moje bodo hudo jokale in iz njih tekle solze, ker se bo v sužnost peljala čreda Gospodova.


Ali zopet ste se odvrnili in oskrunili moje ime, ko ste vzeli nazaj vsak svojega hlapca in vsak svojo deklo, ki ste jih bili odpustili proste po njih želji, in jih silite, da naj vam bodo hlapci in dekle.


O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.


Kajti žalovanja glas se sliši s Siona: Kako smo opustošeni! silno smo osramočeni, zakaj bilo nam je zapustiti deželo, ker so nam podrli domovališča.


Ako pa se odvrne pravičnik od pravičnosti svoje ter dela nepravičnost po vseh gnusobah, ki jih počenja brezbožnik, ali naj živi? Nobeno od pravičnih del njegovih, ki jih je storil, se ne bo spominjalo: zavoljo nezvestobe svoje, s katero se je pregrešil, in zavoljo greha svojega, ki ga je zakrivil, mora umreti.


Gospodu je bilo žal za to. Ne bo se zgodilo, je rekel Gospod.


In Bog je videl njih dela, da so se izpreobrnili od hudobnega pota svojega, in mu je bilo žal za hudo, kar je govoril, da jim stori, in ni storil tega.


In molil je h Gospodu in rekel: Ah, Gospod, ni li to bila moja beseda, ko sem bil še v deželi svoji? Da se ognem temu, zato sem zbežal v Tarsis, kajti vedel sem, da si Bog mogočni milostljiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in obilen v milosti in ti je žal hudega.


in nje, ki odstopajo od Gospoda in ki ne iščejo Gospoda in po njem ne vprašujejo.


Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.


A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo:


Zgodi se pa tiste dni, da odide na goro molit, in vztraja vso noč v molitvi k Bogu.


Pravičnik moj pa bo živel iz vere,« in: »Ako se umakne, duši moji ne bode po volji.«


Tako pravi vsa občina Gospodova: Kakšna je to nezvestoba, ki ste jo zagrešili proti Izraelovemu Bogu, ko ste se odvrnili danes, da ne bi hodili za Gospodom, in ste si zgradili oltar, upirajoč se danes Gospodu?


Tudi jaz – Bog ne daj, da bi se tako pregrešil Gospodu, da neham moliti za vas, temveč učiti vas hočem dobro in pravo pot.


Samuel pa reče Savlu: Nespametno si ravnal, nisi ohranil zapovedi Gospoda, Boga svojega, ki ti jo je zapovedal; zakaj zdaj bi bil Gospod potrdil kraljestvo tvoje nad Izraelom za vekomaj.


Tedaj pride beseda Gospodova k Samuelu, govoreč:


Pojdi torej in udari Amaleka ter s prekletjem pogubi vse, kar imajo; nič jim ne prizanašaj, temveč pomori može in žene, otroke in dojenčke, vole in ovce, velblode in osle.


In Samuel ni videl več Savla do dne smrti svoje; kajti Samuel je žaloval nad Savlom, ker je bilo Gospodu žal, da je postavil Savla za kralja Izraelu.


Toda Savel in ljudstvo je prizaneslo Agagu, in kar je bilo lepih ovac in goved in pitane živine in jagnjet in vsega, kar je bilo dobrega, niso hoteli kot prekleto pokončati; karkoli pa je bilo slabega in nevrednega, so pokončali kot prekleto.


In Gospod reče Samuelu: Doklej boš žaloval nad Savlom, ker sem ga jaz zavrgel, da ne bo kralj Izraelu? Napolni rog svoj z oljem in pojdi, pošljem te k Jeseju Betlehemskemu; zakaj med njegovimi sinovi sem si ugledal kralja.


To pa se je hudo videlo Samuelu, da so rekli: Daj nam kralja, da nas sodi. In Samuel je molil h Gospodu.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan