Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Mojzes 6:6 - Chráskov prevod

6 je bilo žal Gospodu, da je naredil človeka na zemlji, in bolelo ga je v srce.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

6 Zato je bilo Gospodu žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je v srcu žalosten.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

6 Gospodu je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

6 Satu ſe je GOSPVD kaſsàl, de je Zhloveke ſturil na Semli, inu je shaloſten bil v'ſvojm ſerci.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Mojzes 6:6
34 Iomraidhean Croise  

In reče Gospod: Potrebil bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje; i človeka i živino in laznino in ptice pod nebom, ker žal mi je, da sem jih naredil.


In ko iztegne angel roko proti Jeruzalemu, da ga pogubi, je bilo žal Gospodu hudega in veli angelu, ki je pokončeval ljudstvo: Dosti je, odtegni zdaj roko svojo! In angel Gospodov je bil pri gumnu Aravna Jebusejca.


In Bog pošlje angela proti Jeruzalemu, da ga pogubi; in ko je pogubljal, je pogledal Gospod in žal mu je bilo hudega; in veli angelu, ki je pokončeval: Dosti je, odtegni zdaj roko svojo! In angel Gospodov je stal pri gumnu Ornana Jebusejca.


In spominjal se je zanje zaveze svoje in kesal se je po obilosti milosti svojih.


Prisegel je Gospod in ne bode se kesal: »Ti si duhovnik vekomaj po redu Melhizedekovem.«


Videl sem nezvestnike, in gnusilo se mi je, ker se ne držé govora tvojega.


Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, so ga žalili v samoti!


Zatorej sem jih pustil, naj hodijo po srca svojega zakrknjenosti, in hodili so po krivih naklepih svojih.


Štirideset let sem imel težave s tistim rodom in sem rekel: Ljudstvo je srca tavajočega. A oni niso spoznali potov mojih.


In žal je bilo Gospodu hudega, o katerem je bil govoril, da stori svojemu ljudstvu.


O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje;


Ali oni so se uprli in žalili duha svetosti njegove; zato se jim je izpremenil v sovražnika, sam se je boril proti njim.


Kadar govorim zoper kateri narod in zoper kraljestvo, da ga hočem iztrebiti in podreti in pogubiti,


So li ga kar usmrtili Ezekija, kralj Judov, in ves Juda? Ali se ni bal Gospoda in prosil blagovoljnosti Gospodove? In žal je bilo Gospodu hudega, kar je bil izrekel proti njim. Mi pa hočemo storiti veliko hudobnost zoper duše svoje!


Reci jim: Kakor res živim, govori Gospod Jehova, nikakor mi ni po volji smrt brezbožnikova, temveč da se brezbožnik obrne od svojega pota in živi. Obrnite se, obrnite se od hudobnih potov svojih! ker čemu bi hoteli mreti, o družina Izraelova?


Kako naj bi te opustil, Efraim, tebe li naj izdam, Izrael? kako naj bi te storil kakor Adamo, te naredil enakega Zeboimu? Srce moje se je preobrnilo v meni, razvnelo se mi je vse usmiljenje.


Raztrgajte si srca, ne pa oblačil, in izpreobrnite se h Gospodu, svojemu Bogu; kajti on je milostiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v milosti in žal mu je hudega.


In Bog je videl njih dela, da so se izpreobrnili od hudobnega pota svojega, in mu je bilo žal za hudo, kar je govoril, da jim stori, in ni storil tega.


Kajti jaz, Jehova, se ne izpreminjam, zato vi, sinovi Jakobovi, ne boste pokončani.


Bog mogočni ni človek, da bi lagal, tudi sin človečji ni, da bi se kesal: rekel li je kaj, a tega ne bo storil, govoril je, pa ne bo izpolnil?


Bogu namreč ni žal milostnih darov in svojega klicanja.


In ne žalite svetega Duha Božjega, ki ste z njim zapečateni za odrešenja dan.


O da bi bili modri, bi bili razumeli to, pomislili bi bili zadnji konec svoj!


Zakaj Gospod se potegne za pravdo svojega ljudstva, in hlapcev svojih se usmili, ko uvidi, da je pošla njih moč in da nikogar ni več, ne uklenjenega, ne prostega.


O da bi imeli tako srce, da bi se me bali in hranili vse moje zapovedi vse dni, da bi se dobro godilo njim in njih otrokom vekomaj!


štirideset let. Zato sem se razsrdil nad tem rodom in rekel: Vedno tavajo v srcu; ali oni niso spoznali potov mojih,


Nad katerimi pa se je srdil štirideset let? Mar ne nad njimi, ki so bili grešili, ki so jim telesa popadala v puščavi?


Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.


Žal mi je, da sem postavil Savla za kralja; zakaj odvrnil se je, da ne bi šel za menoj, in ni izpolnil besed mojih. In razsrdi se Samuel in vpije h Gospodu vso noč.


Pa tudi Stanovitnik Izraelov ne laže in se ne kesa; ker on ni človek, da bi se kesal.


In Samuel ni videl več Savla do dne smrti svoje; kajti Samuel je žaloval nad Savlom, ker je bilo Gospodu žal, da je postavil Savla za kralja Izraelu.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan