Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Mojzes 50:5 - Chráskov prevod

5 Oče moj me je zavezal s prisego in rekel: Glej, skoraj umrem; v grobu mojem, ki sem si ga izkopal v deželi Kanaanski, tam me pokoplji. Zdaj torej dovoli, da grem gori in pokopljem očeta svojega, in potem se vrnem.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

5 Moj oče me je zaprisegel z besedami: ‚Glej, umiram; v mojem grobu, ki sem si ga izkopal v kanaanski deželi, tam me pokoplji!‘ Zdaj torej bi rad šel, prosim, da pokopljem svojega očeta; potem se vrnem.«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

5 Moj oče me je zaprisegel in rekel: ›Glej, umiram; v grobu, ki sem si ga izkopal v kánaanski deželi, me pokoplji!‹ Zdaj bi torej rad odšel, da pokopljem očeta; potem se vrnem.«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

5 Inu Pharao je djal: Pojdi gori, inu pokoppaj tvojga Ozheta, kakòr ſi ti njemu priſegèl.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Mojzes 50:5
19 Iomraidhean Croise  

V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.


In reče Izrael Jožefu: Glej, skoraj umrem, a Bog bode z vami in vas pripelje nazaj v deželo očetov vaših.


In Jožef reče bratom svojim: Skoraj umrem, Bog pa vas gotovo obišče in dá, da pojdete gori iz te dežele v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu.


Ko so pa bili potekli dnevi jokanja za njim, ogovori Jožef dvor Faraonov, rekoč: Če sem res milost našel v vaših očeh, govorite, prosim, pred Faraonom tole:


In reče Faraon: Idi gori in pokoplji očeta svojega, kakor te je zaprisegel.


In pokopali so ga v njegovem grobu, ki si ga je izsekal v mestu Davidovem, položivši ga na ležišče njegovo, ki je bilo napolnjeno z dišečim kadilom in različnimi dišavami, narejenimi na lekarnarski način; in so zanj napravili silno velik ogenj.


Kajti vem, da me odpelješ v smrt in v hišo, ki je določena vsem živečim.


Prelivali so njih kri kakor vodo okrog Jeruzalema, in ni ga bilo, ki bi jih pokopaval.


ko se tudi bojí višine in strahote vidi na poti, in ko mandljevec cvete in se kobilica težko vzdigne in jed ne diši več; kajti človek odhaja v večno domovje svoje in žalujoči pohajajo po ulicah –


in prah se povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.


Ako bi kdo rodil sto otrok in živel mnogo let, kakorkoli veliko bi bilo let njegovih število, a duša njegova bi se ne nasitila dobrega in nazadnje bi mu ne napravili pogreba, tedaj rečem: Izpovitek je srečnejši od njega!


Kaj hočeš ti tukaj? in koga imaš tukaj, da si tu izsekal grob sebi? izsekavaš si grob na višini, votliš v skali prebivališče sebi!


in ga položi v novi svoj grob, ki ga je bil izsekal v skali, in privalivši velik kamen grobu na vrata, odide.


ampak umreti moram v tej deželi, ne smem iti čez Jordan, vi pa pojdete čezenj in dobite v last ono dobro deželo.


In Savel reče Jonatanu: Povej mi, kaj si storil? In Jonatan mu pove in reče: Res sem okusil malo medu s koncem palice, ki sem jo imel v roki, in glej, moram umreti!


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan