1 Mojzes 49:4 - Chráskov prevod

⁴ Vzkipel si kakor voda, ne boš imel prednosti, kajti vzpel si se na očeta svojega ležišče; tedaj si je onečastil. Šel je na postelj mojo!

Ekumenska izdaja

⁴ Vzkipel si kakor voda, ne boš imel prvenstva, ker stopil si na ležišče svojega očeta; takrat si ga oskrunil. V mojo posteljo si stopil!

Slovenski standardni prevod

⁴ Nestalen kakor voda, ne boš prvi, ker si legel na posteljo svojega očeta; takrat si oskrunil moje ležišče.

Dalmatinova Biblija 1584

⁴ Ti ſi ſe reslyl, kakòr Voda. Ti némaſh ta viſhi biti. Sakaj ti ſi gori na tvojga Ozheta Poſtelo ſhàl, inu ſi ondukaj mojo Poſtelo omadeshil, s'tém gorihojenjem.

1 Mojzes 49:4 Iomraidhean Croise

1 Mojzes 35:22

Zgodi se pa, ko je bival Izrael v tisti pokrajini, da je šel Ruben in ležal z Bilho, priležnico očeta svojega; in to je slišal Izrael. Bilo je pa sinov Izraelovih dvanajst.

1 Mojzes 46:8

Ta pa so imena sinov Izraelovih, ki so prišli v Egipt: Jakob in sinovi njegovi: prvenec Jakobov Ruben.

1 Kroniška 5:1

In sinovi Rubena, prvenca Izraelovega (kajti on je bil prvorojenec, ali ker je onečastil očeta svojega posteljo, je bilo prvorojenstvo njegovo dano sinoma Jožefa, sinu Izraelovega; toda v rodopisu se to prvenstvo ne šteje.

1 Korinčanom 5:1

Sploh se sliši, da je nečistost med vami, in to taka nečistost, kakršne še med pogani ni, da ima nekdo svojega očeta ženo.

5 Mojzes 27:20

Preklet bodi, kdor leži pri ženi svojega očeta, ker je odgrnil svojega očeta odejo! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

5 Mojzes 33:6

Živi naj Ruben in ne umrje, a malo bodi mož njegovih število.

5 Mojzes 5:21

Ne poželi žene bližnjega svojega, tudi ne hrepeni po svojega bližnjega hiši, ne po njegovi njivi, ne po hlapcu in dekli njegovi, ne po volu ali oslu njegovem, ne po ničemer, kar je bližnjega tvojega.

2 Peter 2:14

oči imajo polne prešuštvovanja in nikdar ne sitih greha, vabijo duše neutrjene, imajo srce vajeno v lakomnosti in so prekletstva otroci;

2 Peter 3:16

kakor i v vseh listih svojih, govoreč v njih o teh rečeh; ki je v njih nekaj težko umljivega, kar nevedni in neutrjeni zavijajo, kakor tudi druga pisma, v lastno pogubo svojo.