Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Mojzes 47:9 - Chráskov prevod

9 Jakob pa reče Faraonu: Dni popotovanja mojega let je sto trideset let. Malo je dni življenja mojega in hudi so bili in ne dosežejo let življenja očetov mojih v dnevih njih popotovanja.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

9 Jakob je odgovoril faraonu: »Dni mojega popotovanja je sto trideset let; malo jih je in hudi so bili dnevi mojega življenja in ne dosegajo dnevov življenja mojih očetov, ki so jih prebili na svojem popotovanju.«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

9 Jakob je rekel faraonu: »Dni mojega popotovanja je sto trideset let; malo jih je in huda so bila leta mojega življenja in ne dosegajo let življenja mojih očetov v dnevih njihovega popotovanja.«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

9 Iacob je djal k'Pharaonu: Ta zhas mojga oſobenjovanja je ſtu inu trydeſſet lejt, majhin inu hud je ta zhas mojga lebna, inu nej doſſegèl ta zhas moih Ozhetou v'nyh oſſobenjovanju.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Mojzes 47:9
29 Iomraidhean Croise  

in Sem je živel, rodivši Arpaksada, še petsto let in rodil sinove in hčere.


Bilo je pa Izakovih dni sto osemdeset let.


Živel je pa Jakob v deželi Egiptovski sedemnajst let; in bilo je dni Jakobovih, življenja njegovega let, sto štirideset in sedem let.


In Faraon reče Jakobu: Koliko je dni življenja tvojega let?


tako je bilo vseh dni Metuselahovih devetsto devetinšestdeset let, in je umrl.


Nato umre Jožef, star sto in deset let; in ko so ga pomazilili z dišavami, je bil položen v rakev v Egiptu.


Zakaj mi smo tujci pred teboj in priseljenci, kakor so bili vsi očetje naši; dnevi naši na zemlji so kakor senca in ni upanja, da tu ostanemo.


Človek, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog,


Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih.


Sladki spevi so mi postave tvoje v hiši mojega tujčevanja.


Ko s kaznimi za krivde pokoriš človeka, uničuješ kakor molj sukno lepoto njegovo – zares, zgolj ničevost je sleherni človek. (Sela.)


Čuj molitev mojo, o Gospod, in uho nagni k vpitju mojemu; nikar ne molči solzam mojim, kajti tujec sem pri tebi in naselnik kakor vsi očetje moji.


Daj, da zvem, o Gospod, konec svoj in kolika je mera mojih dni, da vem, kako sem minljiv.


Tudi zavezo svojo sem ustanovil z njimi, da jim dam deželo Kanaansko, deželo njih popotovanja, ki so živeli v njej kot tujci.


In Mojzes je bil osemdeset let star, Aron pa triinosemdeset let, ko sta govorila Faraonu.


Dobre volje smo torej vsekdar in vemo, dokler stanujemo v telesu, potujemo na tujem daleč od Gospoda,


Bil pa je Mojzes sto in dvajset let star, ko je umrl; oko mu ni otemnelo in moč njegova ni opešala.


Nimamo namreč tu mesta stalnega, temveč iščemo prihodnjega.


pa ne veste, kaj bode jutri. Kakšno je življenje vaše? Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.


In zgodi se po teh rečeh, da umre Jozue, sin Nunov, hlapec Gospodov, ko je bil star sto in deset let.


Ljubljeni, opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržujete mesenih poželenj, ki se vojskujejo zoper dušo;


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan