Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Mojzes 47:29 - Chráskov prevod

29 Ko se pa približajo Izraelu dnevi, da umre, pokliče sina svojega Jožefa ter mu reče: Če sem milost našel v tvojih očeh, položi, prosim, roko svojo pod ledje moje in izkaži mi ljubezen in zvestobo: Nikar me ne pokoplji v Egiptu!

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

29 Ko so se približali Izraelovi dnevi smrti, je poklical sina Jožefa in mu rekel: »Če sem našel milost v tvojih očeh, položi, prosim, svojo roko pod moje ledje in izkaži mi ljubezen in zvestobo: nikar me ne pokoplji v Egiptu!

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

29 Ko so se Izraelu približali dnevi njegove smrti, je poklical sina Jožefa in mu rekel: »Če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, položi, prosim, svojo roko pod moja ledja in izkaži mi dobroto in zvestobo; nikar me ne pokoplji v Egiptu!

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

29 KAdar je pak ta zhas bil priſhàl, de je Israel imèl vmréti, je on ſvojga Synu Iosepha poklizal, inu je djal k'njemu: Aku ſim jeſt sdaj miloſt pred tabo naſhàl, taku poloshi tvojo roko pod mojo bedro, de hozheſh to lubesan inu svejſt nad mano iskasati, de me nikar v'Egypti nepokoppaſh:

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Mojzes 47:29
28 Iomraidhean Croise  

In veli Abraham hlapcu svojemu, najstarejšemu hiše svoje, ki je bil nad vsem, kar je bilo njegovega: Položi, prosim, roko svojo pod ledje moje,


Sedaj torej, če vas je volja, milost in zvestobo izkazati gospodu mojemu, mi povejte; če pa ne, mi povejte, da krenem na desno ali na levo.


Nato veli: Glej, postaral sem se in ne vem dne smrti svoje.


V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.


Jakob pa reče Faraonu: Dni popotovanja mojega let je sto trideset let. Malo je dni življenja mojega in hudi so bili in ne dosežejo let življenja očetov mojih v dnevih njih popotovanja.


In reče Izrael Jožefu: Glej, skoraj umrem, a Bog bode z vami in vas pripelje nazaj v deželo očetov vaših.


Storili so mu tedaj sinovi njegovi natanko, kakor jim je bil zapovedal,


Oče moj me je zavezal s prisego in rekel: Glej, skoraj umrem; v grobu mojem, ki sem si ga izkopal v deželi Kanaanski, tam me pokoplji. Zdaj torej dovoli, da grem gori in pokopljem očeta svojega, in potem se vrnem.


Zakaj gotovo umremo vsi in smo kakor voda, razlita po zemlji, ki se ne more več zbrati; tudi Bog ne jemlje življenja, ampak snuje načrte, da ne ostane tisti, ki je izgnan, izgnan od njega.


In so vzdignili Asahela in ga pokopali v grobu očeta njegovega v Betlehemu. Joab in možje njegovi pa so hodili vso noč, in dan jim je zasvital, ko so dospeli v Hebron.


Ko se ti dopolnijo dnevi in boš ležal z očeti svojimi, hočem za tabo obuditi seme tvoje, ki pride iz osrčja tvojega, in utrditi kraljestvo njegovo.


Davidu pa so se bližali dnevi, da umrje. In zapove sinu svojemu Salomonu, rekoč:


(Ko človek umre, bo li spet živel?) Vse dni, dokler sem v vojni službi, bi hotel čakati, dokler mi ne pride prememba.


Kajti vem, da me odpelješ v smrt in v hišo, ki je določena vsem živečim.


Ni li vojna služba človekovo življenje na zemlji in dnevi njegovi enaki dnevom najemnikovim?


njih, ki zaupajo v premoženje svoje in se ponašajo v obilosti bogastva svojega?


(predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj),


Povrni se, Gospod, otmi dušo mojo, reši me zaradi milosti svoje.


Spomni se me – kako sem kratkih dni! Za kako ničevost si ustvaril vse otroke človeške!


Tedaj reče Gospod Mojzesu: Glej, bližajo se ti dnevi, da umrješ. Pokliči Jozueta in postavita se v shodnem šotoru, da mu dam zapoved. Gresta torej Mojzes in Jozue in se postavita v shodnem šotoru.


In Gospod reče Mojzesu: Glej, ko boš ležal z očeti svojimi, vstane to ljudstvo in pojde nečistujoč za tujimi bogovi tiste dežele, v katero gredo prebivat, in me zapuste in prelomijo zavezo mojo, ki sem jo sklenil z njimi.


Po veri je Jožef na smrtni postelji spominjal na izhod sinov Izraelovih in je naročal za kosti svoje.


In kakor je človeku namenjeno enkrat umreti, po tem pa sodba,


In moža ji odgovorita: Najino življenje bodi namesto vas v smrt! Če ne izdaste tega našega opravila, hočemo, ko nam da Gospod deželo, tebi izkazati milost in zvestobo.


In glejte, jaz odhajam danes po poti vsega zemeljskega. Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Gospod, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.


Še reče David: Kakor res Gospod živi, ako se ne zgodi, da ga Gospod udari ali pride dan njegov, da umrje, ali da pojde v boj in pogine,


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan