Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Mojzes 47:19 - Chráskov prevod

19 Zakaj bi ginili tebi pred očmi, mi in zemlja naša? Kupi nas in zemljišča naša za kruh, in bodimo s poljem svojim v sužnosti Faraonu; in daj nam semena, da živimo in ne umremo in se zemlja ne izpremeni v puščo.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

19 Zakaj naj umrjemo pred tvojimi očmi, mi s svojo zemljo vred? Kupi nas in našo zemljo za živež in bomo hkrati z našo zemljo faraonova last. Daj semena, da ostanemo pri življenju in ne umrjemo in da zemlja ne bo opustošena!«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

19 Zakaj bi umirali pred tvojimi očmi s svojo zemljo vred? Kupi nas in našo zemljo za živež, pa bomo mi in naša zemlja zasužnjeni faraonu. Daj semena, da ostanemo pri življenju in ne umremo in da zemlja ne bo opustošena!«

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

19 Sa zhes volo hozheſh nas puſtiti pred tabo vmréti, inu naſhe púle? Kupi nas, inu naſhe púle, sa Kruh, de my inu naſhe púle bomo Pharaonovi laſtny, daj nam Sémena de shivemo, inu de nevmerjemo, inu de Semla puſta nepoſtane.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Mojzes 47:19
11 Iomraidhean Croise  

In ta živež bodi v zalogo deželi za tistih sedem let lakote, ki bode v deželi Egiptovski, da ne pogine dežela od lakote.


Ko jim je torej pošel ves denar v deželi Egiptovski in v deželi Kanaanski, so prišli vsi Egipčani k Jožefu, govoreč: Daj nam kruha! zakaj bi neki umirali vpričo tebe? kajti denar je pošel.


Ali ko je preteklo to leto, pridejo k njemu drugo leto ter mu reko: Prikrivati ne moremo gospodu svojemu, da nam je pošel ves denar, in živina je prišla v last našemu gospodu; nič ni ostalo pred gospodom našim kakor le naša telesa in polja.


Pokupi torej Jožef vse polje v Egiptu za Faraona; kajti prodali so Egipčani vsak zemljišče svoje, zato ker jih je premagala lakota. Tako je prišla dežela Faraonu v last.


A satan odgovori Gospodu in reče: Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, da za življenje svoje.


Vse ljudstvo njeno zdihuje in išče kruha; svoje dragotine dajó za jed, da se požive. Ozri se, Gospod, in glej, kako me zaničujejo!


Egipčanu molimo roko, tudi Asircu, da se nasitimo kruha.


Z nevarnostjo življenja svojega prinašamo kruh svoj spričo meča puščave.


Kaj namreč pomore človeku, če ves svet pridobi, svoji duši pa škoduje? Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo?


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan