1 Mojzes 42:38 - Chráskov prevod

³⁸ On pa veli: Ne pojde doli sinček moj z vami; zakaj brat njegov je umrl, in ta je sam ostal, in če njega zadene nesreča na potu, na katerega se pripravljate, spravite sivo glavo mojo z žalostjo v grob.

Ekumenska izdaja

³⁸ Odgovoril je: »Moj sin ne pojde z vami. Kajti njegov brat je mrtev in ta je sam ostal; in če ga zadene na potu, po katerem boste hodili, nesreča, bi spravili moje sive lase z žalostjo pod zemljo.«

Slovenski standardni prevod

³⁸ Pa je rekel: »Moj sin ne pojde z vami. Kajti njegov brat je mrtev in ta je ostal sam. Če bi ga na poti, na katero boste odšli, zadela nesreča, bi spravili moje sive lase z žalostjo v podzemlje.«

Dalmatinova Biblija 1584

³⁸ Moj Syn néma svami doli pojti. Sakaj njegou Brat je mèrtou, inu on je le ſam oſtal. Kadar bi ſe njemu ena neſrezha pèrgodila na tém potu, po katerim pojdete, taku bi vy moje ſyve laſſy s'veliko shaloſtjo v'grob pèrpravili.

1 Mojzes 42:38 Iomraidhean Croise

1 Mojzes 37:33

On pa jo je spoznal in reče: Suknja je sina mojega; huda zver ga je požrla; raztrgan, dà, raztrgan je Jožef!

1 Mojzes 37:34

In Jakob raztrga oblačila svoja ter si ogrne ledja z žimovino, in žaloval je po sinu svojem mnogo dni.

1 Mojzes 37:35

In vstali so vsi sinovi njegovi in vse hčere njegove, da bi ga tolažili, a branil se je tolažbe, govoreč: Ne, kajti doli pojdem žalosten k sinu svojemu v grob. In jokal je oče njegov za njim.

1 Mojzes 42:13

In reko: Dvanajst je bilo hlapcev tvojih; bratje smo, sinovi enega moža v deželi Kanaanski: najmlajši, glej, je sedaj pri očetu našem, enega pa ni več.

1 Mojzes 42:37

A Ruben ogovori očeta svojega in reče: Ta dva sinova moja daj v smrt, ako ga ne pripeljem zopet k tebi. Daj ga meni v roko, in jaz ga pripeljem zopet k tebi.

1 Mojzes 42:4

Benjamina pa, brata Jožefovega, ni poslal Jakob z brati njegovimi, ker je dejal: Da ga ne zadene nesreča!

1 Mojzes 43:13

Tudi brata svojega vzemite ter vstanite, vrnite se k onemu možu.

1 Mojzes 44:20

Rekli pa smo gospodu svojemu: Imamo očeta starčka in mladega dečka, ki se mu je rodil v starosti, brat njegov pa je umrl, in ostal je sam od matere svoje in ljubček je očetu svojemu.

1 Mojzes 44:22

In čeprav smo rekli svojemu gospodu: Deček ne more zapustiti svojega očeta; ako ga zapusti, umre oče,

1 Kralji 2:6

Stôri torej z njim po modrosti svoji in ne pústi sivi glavi njegovi, da gre v grob v miru.

Psalmi 71:18

Zatorej tudi do starosti in do sivosti me ne zapusti, o Bog, da še oznanjam rame tvoje prihodnjemu rodu in moč tvojo vsem, ki še pridejo.

Psalmi 90:10

Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.

Pridigar 1:14

Videl sem vse dejanje, ki se godi pod soncem, in glej, vse je ničemurnost in lovljenje vetra.

Pridigar 2:26

Človeku namreč, ki Mu ugaja, daje Bog modrost, spoznanje in veselje; ali grešniku daje težavo, da spravlja in kopiči, pa vse zapusti njemu, ki Bogu ugaja. Tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra.

Izaija 38:10

Rekel sem: V pokojnih mi dnevih moram stopiti v vrata šeola; oropan sem ostanka svojih let.

Izaija 46:4

In prav do starosti sem jaz vedno isti, in do sivosti vas bom jaz nosil; jaz sem storil in jaz bom prenašal, jaz, pravim, bom nosil in rešil.