Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -




1 Mojzes 21:16 - Chráskov prevod

16 In umakne se strani ter mu sede nasproti, tako daleč, kakor nese lok; dejala je namreč: Naj ne vidim, ko bo umiral deček. In njemu nasproti sedeč, je jokala naglas.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Ekumenska izdaja

16 Potem je odšla in sedla za streljaj daleč; dejala je namreč: »Naj ne vidim, kako deček umira.« Tako je sedela na strani in glasno jokala.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Slovenski standardni prevod

16 Potem je šla in sedla za streljaj puščice daleč; rekla si je namreč: »Naj ne gledam, kako deček umira!« Ko je tako sedela v bližini, je na glas zajokala.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac

Dalmatinova Biblija 1584

16 inu je ſhla, inu je ſédla pruti njemu od dalezh, en Lozhni ſtrelaj dalezh. Sakaj ona je djala: Ieſt nemorem tiga Mladenizha ſmèrti gledati, inu je pruti njemu ſédla, inu je ſvojo ſhtimo vsdignila, inu ſe je jokala.

Faic an caibideil Dèan lethbhreac




1 Mojzes 21:16
16 Iomraidhean Croise  

Ko pa ji je pošla voda iz meha, odloži dečka pod grmovje.


Reče pa Ezav očetu svojemu: Ali imaš le edin blagoslov, oče moj? Blagoslovi me, tudi mene, oče moj! In Ezav zažene svoj glas ter joka.


In Jakob poljubi Rahelo in glasno zajoka.


Kajti kako naj grem gori k očetu svojemu, ko dečka ne bode z menoj? ne, naj ne vidim bridkosti, ki bo zgrabila mojega očeta!


Ona odvrne: Kakor res živi Gospod, Bog tvoj, nimam ničesar pečenega, samo prgišče moke v skrinji in malo olja v vrču, in glej, ravnokar sem nabrala malo dračja, da stopim noter in to pripravim sebi in sinu svojemu, da jeva in umrjeva.


Tedaj izpregovori žena, katere je bilo živo dete, kajti njeno srce se je ganilo nad njenim otrokom, in reče kralju: Prosim, gospod moj, dajte ji živo dete in nikar ga ne usmrtite! Druga pa reče: Ne bodi ne moje, ne tvoje, razdeli naj se!


Ker kako bi mogla gledati nesrečo, ki zadene ljudstvo moje? in kako bi mogla videti pogubo rodovine svoje?


More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega? In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe!


O hči ljudstva mojega, opaši se z raševino, valjaj se po pepelu, kakor po edinorojencu žaluj, jokaj prebridko! kajti nagloma pride razdejalec zoper nas.


In izpremenim praznike vaše v žalovanje in vse pesmi vaše v žalostinke in napravim raševnike za vsaka ledja in spravim na vsako glavo plešo, in naredim deželo enako kakor ob žalovanju po edinem sinu in njen konec kakor dan bridkosti.


In izlijem nad hišo Davidovo in nad prebivalce jeruzalemske duha milosti in ponižnih prošenj, in gledali bodo v mene, ki so ga prebodli, in plakali nad njim, kakor plačejo po edincu, in bridko bodo nad njim žalovali, kakor žalujejo bridko nad prvencem.


In vstane in gre k očetu svojemu. A ko je bil še daleč, ga ugleda oče njegov in se mu v srce zasmili ter priteče in se oklene vratu njegovega in ga poljublja.


In ko je angel Gospodov izgovoril te besede vsem sinovom Izraelovim, je ljudstvo zavpilo na ves glas in jokalo.


Daj vama Gospod, da najdeta pokoj, vsaka v svojega moža hiši. In ju poljubi. Oni pa povzdigneta glas svoj in jočeta.


Gospod torej bodi sodnik in razsódi med menoj in teboj in oglej in prevzemi pravdo mojo in me oprosti roke tvoje.


Tedaj David in ljudstvo, ki je bilo z njim, povzdigne glas svoj, in jočejo toliko, da niso mogli več jokati.


Lean sinn:

Sanasan


Sanasan