1 Mojzes 17:17 - Chráskov prevod

¹⁷ Tedaj pade Abraham na obličje svoje in se zasmeje ter pravi v srcu svojem: Bo li sto let staremu se rodil otrok? in Sara, devetdeset let stara, bo li rodila?

Ekumenska izdaja

¹⁷ Tedaj je Abraham padel na svoje obličje in se zasmejal ter dejal v svojem srcu: »Ali se bo sto let staremu otrok rodil in bo li devetdeset let stara Sara rodila?«

Slovenski standardni prevod

¹⁷ Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?«

Dalmatinova Biblija 1584

¹⁷ Natu je Abraham padèl na ſvoj obras, inu ſe je ſmyal, inu je v'ſvoim ſerci djal: Bode li meni, kir ſim vshe ſtu lejt ſtar, enu déte rojenu? Inu bode li Sara kir je vshe devetdeſſet lejt ſtara, rodila?

1 Mojzes 17:17 Iomraidhean Croise

1 Mojzes 17:18

In reče Abraham Bogu: O da bi le Izmael živel pred teboj!

1 Mojzes 17:3

Tedaj pade Abram na obličje svoje, in Bog je govoril z njim, rekoč:

1 Mojzes 18:11

Abraham pa in Sara sta bila stara in priletna; nehalo se je bilo Sari goditi po ženski navadi.

1 Mojzes 18:12

Zato se je smejala Sara, govoreč pri sebi: Ko sem postala starka, bi imela veselje? vrhutega je gospod moj starec!

1 Mojzes 21:5

Imel je pa Abraham sto let, ko se mu je rodil Izak, sin njegov.

1 Mojzes 21:6

In Sara reče: Smeh mi je napravil Bog; kdorkoli bo slišal, smejal se bo z menoj vred.

1 Mojzes 21:7

Še reče: Kdo bi bil rekel Abrahamu: Dojila bo otroke Sara! in vendar sem porodila sina v starosti njegovi!

1 Kroniška 21:16

David pa povzdigne oči in vidi angela Gospodovega stoječega med zemljo in nebom in v roki njegovi potegnjen meč, naperjen proti Jeruzalemu. Tedaj padejo David in starešine, oblečeni v raševino, na obraze svoje.

Jobova knjiga 1:20

Tedaj vstane Job in raztrga svoj plašč in si obrije glavo ter pade na zemljo in moli

Ezekiel 1:28

Kakor se vidi mavrica, ki je na oblakih v dan dežja, taka se je videla svetloba okoli. To je bila prikazen podobe slave Gospodove. In ko sem to videl, padem na obraz in začujem glas govorečega.

Daniel 8:17

In stopi tja, kjer sem stal, in ko pristopi, se ustrašim in padem na obraz. In mi reče: Pazi, sin človečji! kajti ta prikazen meri na čas konca.

3 Mojzes 9:24

In ogenj pride izpred Gospoda in požre na oltarju žgalno daritev in tolstino; in vse ljudstvo, videč to, zauka veselo in popada na obličje svoje.

4 Mojzes 14:5

Tedaj padeta Mojzes in Aron z obličjem na zemljo pred vsem zborom občine sinov Izraelovih.

4 Mojzes 16:22

Ona pa padeta na obličje svoje ter vzklikneta: O Bog mogočni, Bog duhov vsega mesa! Ta eden greši, in hočeš se li jeziti nad občino vso?

Sv. Matevž 2:11

In pridejo v hišo in vidijo dete z Marijo, materjo njegovo, in padejo na tla ter se mu poklonijo, in odpro zaklade svoje ter mu darujejo darove: zlato in kadilo in miro.

Sv. Lukež 1:18

Pa reče Zaharija angelu: Po čem naj spoznam to? Jaz sem vendar starec in moja žena je že priletna.

Sv. Janez 8:56

Abraham, oče vaš, se je veselil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se je vzradoval.

5 Mojzes 9:18

In padel sem pred Gospodom in ležal kakor poprej štirideset dni in štirideset noči: kruha nisem jedel in vode nisem pil zaradi vseh vaših grehov, s katerimi ste se pregrešili, ker ste storili, kar je zlo v očeh Gospodovih, da ga dražite v jezo.

5 Mojzes 9:25

Padel sem torej in ležal pred Gospodom tistih štirideset dni in štirideset noči, ker je bil rekel Gospod, da vas pokonča.

Jozue 5:14

On reče: Ne, temveč knez sem vojske Gospodove; sedaj sem prišel. In Jozue pade z obličjem na tla in moli ter mu reče: Kaj pravi gospod moj svojemu hlapcu?

Jozue 7:6

Jozue pa si raztrga oblačila in pade z obličjem na zemljo pred skrinjo Gospodovo in leži do večera, on in starešine Izraelovi, in sipljejo prah na glave svoje.

Oznanost 11:16

In štiriindvajseteri starešine, ki sede pred Bogom na prestolih svojih, so padli na obličja in molili Boga, rekoč:

Oznanost 5:8

In ko je vzelo knjigo, padejo četvere živali in štiriindvajseteri starešine pred Jagnjetom, imajoč vsak strune in zlate čaše, polne kadil, ki so molitve svetnikov.

Sodniki 13:20

Zgodi se namreč, ko je ogenj plapolal proti nebu z oltarja, da odide gori angel Gospodov v plamenu oltarja, ko sta Manoah in žena njegova gledala; in padla sta na obraz svoj na tla.