Sv. Matevž 20 - Živa Nova zaveza

Delavci v vinogradu: Bog drugače računa

¹ “Rad bi vam povedal prispodobo o nebeškem kraljestvu,” je rekel Jezus. “Lastnik vinograda je odšel zgodaj zjutraj, da bi najel delavce za svoj vinograd.

² Sporazumel se je z njimi, koliko bo njihova dnevna plača in jih poslal na delo.

³ Nekaj ur pozneje je šel še enkrat čez trg in je tam videl postajati ljudi, ki so bili brezposelni.

⁴ Tudi te je poslal v svoj vinograd in jim obljubil primerno plačo.

⁵ Opoldne in okrog treh popoldne je zaposlil še nekaj delavcev.

⁶ Ko je okrog petih prišel v mesto, je spet videl nekaj ljudi, ki niso vedeli, kaj bi počeli. Vprašal jih je: ‘Zakaj niste danes delali?’

⁷ ‘Nihče nas ni potreboval,’ so odgovorili. ‘Pridite in delajte tudi vi v mojem vinogradu!’ jim je dejal.

⁸ Zvečer je naročil svojemu poslovodji: ‘Zberi delavce in izplačaj jim zaslužek! Začni pri zadnjem pa vse do prvega!’ Najprej so torej prišli tisti, ki jih je zaposlil nazadnje

⁹ in vsak izmed njih je dobil celodnevni zaslužek.

¹⁰ Zdaj so drugi delavci mislili, da bodo dobili več. Toda izplačal jim je le dogovorjeni znesek.

^11-12 Zato so se začeli jeziti: ‘Ti ljudje so delali samo eno uro, pa si jih plačal tako kakor nas. Mi pa smo se cel dan pekli na vročem soncu!’

¹³ ‘Prijatelj,’ je odgovoril lastnik vinograda, ‘ni se ti zgodila krivica. Ali se nisva sporazumela za toliko?

¹⁴ Vzemi svoj denar in pojdi! Ostalim bom plačal prav toliko kot tebi.

¹⁵ Končno pa lahko storim s svojim denarjem, kar hočem! Ali pa se jeziš zato, ker sem tako velikodušen?’

¹⁶ Prav tako bodo nekega dne zadnji prvi in prvi zadnji.”

Jezus spet govori o svoji smrti

¹⁷ Na poti v Jeruzalem je Jezus vzel svoje učence na stran

¹⁸ in jim dejal: “Zdaj gremo v Jeruzalem. Tam bodo Sina človekovega izročili v roke velikim duhovnikom in verskim učiteljem. Obsodili ga bodo na smrt in prepustili Rimljanom.

¹⁹ Ti ga bodo pljuvali, bičali in pribili na križ. Tri dni pozneje pa bo vstal od mrtvih.”

Borba za najboljša mesta

²⁰ Potem je prišla Zebedejeva žena s svojima sinovoma Jakobom in Janezom k Jezusu. Vrgla se je predenj na tla in ga želela nekaj zaprositi.

²¹ “Kaj pa želiš?” jo je vprašal. Odgovorila je: “Daj mojima sinovoma v svojem kraljestvu častni mesti poleg sebe!”

²² Jezus je odgovoril. “Saj sploh ne veste, kaj zahtevate. Ali lahko poneseta to težko trpljenje, ki čaka mene?” “Seveda,” sta odgovorila.

²³ Jezus jima je nato odvrnil: “Vsekakor bosta morala trpeti, toda ne morem določiti jaz tistega, ki bo sedel poleg mene. Kdo bo sedel na teh mestih, bo odločil moj Oče v nebesih.”

²⁴ Ostali učenci so bili jezni, ko so slišali, kaj zahtevata Jakob in Janez.

²⁵ Jezus jih je zato poklical k sebi in dejal: “Kralji vladajo narodom kot tirani in tisti, ki imajo oblast, stiskajo te, ki so pod njimi, če le morejo.

²⁶ Pri vas pa ne sme biti tako. Kdor hoče biti velik med vami, naj vsem služi

²⁷ in kdor hoče biti prvi, naj se vsem podredi.

²⁸ Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili. Prišel je, da bi služil in da bi s svojim življenjem plačal, da bi bili mnogi ljudje osvobojeni oblasti hudobnega.”

Slepi spregledajo in gredo za Jezusom

²⁹ Ko so Jezus in njegovi učenci zapustili Jeriho, je šla za njimi velika množica ljudi.

³⁰ Ob cesti sta sedela dva slepa moža. Ko sta slišala, da prihaja mimo Jezus, sta zakričala: “Gospod, Sin Davidov, usmili se naju!”

³¹ Ljudje so ju poskušali nagovoriti, naj molčita, ona pa sta samo še glasneje kričala: “Davidov sin, usmili se naju!”

³² Potem je Jezus obstal, poklical ju je k sebi in ju vprašal: “Kaj želita od mene?”

³³ “Gospod, rada bi videla!”

³⁴ Poln sočutne ljubezni se je Jezus dotaknil njunih oči. Takoj sta spregledala in krenila z njim.