Sv. Matevž 15 - Živa Nova zaveza

Preveč pobožen, da bi poslušal Boga?

¹ Kmalu za tem je prišlo nekaj verskih učiteljev in farizejev iz Jeruzalema k Jezusu in ga vprašalo:

² “Zakaj se tvoji učenci ne držijo naših starih tradicij? Ne umivajo si rok pred jedjo.”

³ Jezus jim je postavil tole vprašanje: “Zakaj pa vi z vašimi predpisi kršite Božje zapovedi?

⁴ Takole se glasi ena izmed Božjih zapovedi: ‘Spoštuj očeta in mater! Kdor zaničuje svoje starše, mora umreti!’

^5-6 Vi pa pravite: ‘Če kdo reče svojim staršem, ki so v potrebi, da jim ne more pomagati, ker je svoje premoženje zapisal templju, ne krši Božje zapovedi.’ Tako z vašimi predpisi razglašate Božjo zapoved kot neveljavno.

⁷ Hinavci, ki se delate navidez svete! Izaija je čisto prav povedal o vas:

⁸ ‘Ti ljudje znajo lepo govoriti o Bogu, toda s srcem niso pri stvari.

⁹ Njihova služba Bogu nima nobene vrednosti, ker so Božje zapovedi zamenjali s svojimi človeškimi.’ ”

¹⁰ Potem je Jezus poklical množico k sebi: “Poslušajte, kaj vam pravim in zapomnite si:

¹¹ Človek ni nečist zaradi tega, kar pride vanj, ampak zaradi tega, kar pride iz njega. To ga lahko loči od Boga.”

¹² Potem so učenci pristopili k Jezusu in ga vprašali: “Ali veš, da si s tem razjezil farizeje?”

¹³ Jezus je odgovoril: “Vsako rastlino, ki je ni zasadil moj nebeški Oče, bodo izpulili.

¹⁴ Ne dopustite, da bi vas preplašili! Oni bi radi vodili tiste, ki so slepi, pa sami ne vidijo. Skupaj s slepimi, ki jih želijo voditi, bodo padli v prepad.”

¹⁵ Tedaj je Peter dejal: “Tega nismo razumeli.”

¹⁶ “Tudi vi tega še vedno niste doumeli?” je vprašal Jezus.

¹⁷ “Ali vam ni jasno, da vse, kar človek jé, najprej prebavi potem pa izloči?

¹⁸ Hudobne besede pa pridejo iz hudobnega srca in onečistijo človeka, ki jih izgovori.

¹⁹ Iz srca pridejo hudobne misli, ki potem pripeljejo do umora, prešuštva, poželenja, kraje, laži in obrekovanja.

²⁰ To stori človeka nečistega pred Bogom, ne pa to, da sede za mizo z neumitimi rokami.”

Jezus pomaga tujki

²¹ Potem je Jezus zapustil to okolico in se podal v okolico mest Tira in Sidona.

²² Tam ga je srečala žena, ki ni bila Judinja in ga prosila: “Gospod, Sin Davidov, usmili se me! Mojo hčerko strašno muči nečisti duh.”

²³ Jezus pa se ni zmenil zanjo. Učenci so mu govorili: “Pošlji jo proč! Vidiš, da neprestano kriči za nami.”

²⁴ Potem je rekel ženi: “Imam nalogo, da pomagam samo tistim, ki pripadajo izraelskemu ljudstvu.”

²⁵ Ona pa je prišla še bliže, vrgla se je na tla pred njim in moledovala: “Gospod, pomagaj mi!” Jezus je spet odgovoril:

²⁶ “Ni prav, da vzamemo kruh otrokom in ga vržemo psom.”

²⁷ “Res je,” je odvrnila žena, “vendar psički jedo drobtinice, ki padajo z gospodarjeve mize.”

²⁸ Jezus ji je odgovoril: “Velika je tvoja vera. Kar si pričakovala, naj se zgodi.” Ta trenutek je njena hči ozdravela.

Jezus ozdravi mnogo ljudi

²⁹ Jezus se je vrnil h Genezaretskemu jezeru. Povzpel se je na goro in tam sedel.

³⁰ K njemu je prišla velika množica. Med njimi so bili hromi, slepi, pohabljeni, nemi in mnogi drugi bolniki. Privedli so jih k Jezusu in vse je ozdravil.

³¹ Ljudje niso mogli razumeti, da nemi govorijo, hromi hodijo in slepi vidijo. Slavili so Izraelovega Boga, ko so vse to videli.

Štiri tisoč ljudi se nasiti

³² Jezus je nato poklical k sebi svoje učence: “Ti ljudje se mi smilijo. Že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti. Nočem jih poslati lačne odtod, spotoma lahko opešajo.”

³³ Učenci pa so odgovorili: “Od kod pa nam kruh za toliko ljudi? Daleč naokrog ne stanuje živ človek.”

³⁴ Jezus jih je vprašal: “Kaj pa imate vi pri sebi?” Odgovorili so: “Sedem hlebov in nekaj malih ribic.”

³⁵ Nato je Jezus naročil, naj posedejo ljudstvo, da bi jedlo.

³⁶ Vzel je sedem hlebov in ribe. Zahvalil se je Bogu za hrano, razdelil kruh in ribe in podal učencem, ki so razdelili med ljudstvo.

^37-38 Vsak je jedel kolikor je hotel; bilo je kakih štiri tisoč mož brez žensk in otrok. Na koncu so učenci zbrali ostanke: sedem polnih košar je ostalo.

³⁹ Šele zdaj je Jezus poslal ljudstvo domov. Sam pa je stopil v čoln in se nameril v Magadan.