Sv. Matevž 14 - Živa Nova zaveza

Janeza Krstnika umorijo

¹ Ko je kralj Herod slišal, kaj pripovedujejo o Jezusu,

² je rekel svojim ljudem: “To mora biti Janez Krstnik! Vstal je od mrtvih! Zato lahko tudi dela take čudeže.”

³ Herod je namreč izdal nalog, naj Janeza Krstnika vržejo v ječo, ker je Herodiada, njegova ljubica, želela tako. Ona je bila pravzaprav žena njegovega brata Filipa.

⁴ Janez pa mu je rekel: “Ni prav, da se poročiš z ženo svojega brata!”

⁵ Herod bi Janeza najraje dal umoriti; tega pa si ni upal storiti, ker se je bal ljudstva, ki je imelo Janeza za preroka.

⁶ Ko je Herod praznoval rojstni dan, je plesala hči njegove ljube pred gosti. Kralju je bilo to tako všeč,

⁷ da ji je obljubil s prisego: “Dam ti vse, kar želiš.”

⁸ Zaprosila je kralja, kot ji je prišepnila mati: “Takoj naj mi prinesejo na krožniku glavo Janeza Krstnika.”

⁹ Ta prošnja je Heroda spravila v zadrego. Ker pa je obljubil pred vsemi gosti, je zapovedal,

¹⁰ naj Janeza v ječi obglavijo.

¹¹ Prinesli so glavo na krožniku in jo dali dekletu. Ona pa jo je izročila svoji materi.

¹² Janezovi učenci so odnesli mrtvo telo in ga pokopali. Potem so povedali Jezusu, kaj se je zgodilo.

¹³ Ko je Jezus to slišal, se je s čolnom odpeljal v oddaljen kraj. Želel je biti sam. Ljudje pa so opazili, kam se je namenil in so v mnogih skupinah z vseh strani krenili peš za njim.

Pet tisoč ljudi se nasiti

¹⁴ Ko je Jezus stopil iz čolna in videl mnogo ljudstva, je imel sočutje z njimi ter je ozdravil bolne.

¹⁵ Proti večeru so prišli učenci k njemu in dejali: “Pozno je že in tukaj je samoten kraj. Pošlji ljudi odtod, naj gredo v vasi in si kupijo hrano!”

¹⁶ Jezus pa je odgovoril: “To ni potrebno. Vi jim dajte hrano!”

¹⁷ “Mi imamo samo pet hlebov in dve ribi tukaj!” so menili učenci.

¹⁸ “Prinesite mi jih!” je rekel Jezus.

¹⁹ Ljudem je naročil, naj posedejo po travi. Vzel je pet hlebov in dve ribi, obrnil pogled k nebu in se zahvalil Bogu. Potem je razlomil kruh, učenci pa so ga razdelili ljudstvu.

²⁰ Vsi so se najedli. Ko so na koncu pobrali ostanke, jih je bilo dvanajst polnih košar.

²¹ Najedlo se je kakih pet tisoč mož poleg žensk in otrok.

Jezus hodi po vodi

²² Potem je Jezus zapovedal svojim učencem naj sedejo v čoln in odveslajo na nasprotno obalo jezera. Sam je še ostal, da bi razpustil množico.

²³ Nato je odšel na goro, da bi molil. Znočilo se je.

²⁴ Učenci na jezeru so se znašli v stiski. Začel je pihati strašen veter in na vso moč so se trudili, da se čoln ne bi prevrnil.

²⁵ Zjutraj okrog četrte ure je Jezus po vodi prišel k njim.

²⁶ Ko so ga zagledali, so od strahu začeli kričati, ker so mislili, da je pošast.

²⁷ Jezus pa jih je brž nagovoril: “Jaz sem, ne bojte se!”

²⁸ Tedaj je Peter zaklical: “Gospod, če si res ti, ukaži, da pridem k tebi po vodi.”

²⁹ “Pridi!” je odgovoril Jezus. Peter je stopil iz čolna in šel po vodi Jezusu nasproti.

³⁰ Ko pa je videl visoke valove, se je Peter prestrašil in v tem trenutku se je začel potapljati. “Gospod, pomagaj mi!” je zakričal.

³¹ Jezus je iztegnil roko, ga prijel in dejal: “Ali imaš tako malo vere, Peter? Zaupaj mi vendar!”

³² Ko sta nato oba stopila v čoln, se je vihar pomiril.

³³ Tedaj so ostali učenci padli pred Jezusa in priznali: “Ti si zares Sin Božji!”

Ozdravljeni v Genezaretu

³⁴ V Genezaretu so se izkrcali.

³⁵ Ko so ljudje prepoznali Jezusa, so poslali glasnike v bližnje kraje in prinesli so mu bolnike.

³⁶ Ti so se poskušali dotakniti njegove obleke in vsi, ki so to storili, so ozdraveli.