Sv. Marko 8 - Živa Nova zaveza

Štiri tisoč ljudi nahranjenih

¹ V teh dneh se je spet zbralo veliko ljudi. Nazadnje niso imeli kaj jesti. Jezus je poklical k sebi svoje učence in jim rekel:

² “Žal mi je ljudstva. Že tri dni so tukaj in nimajo kaj jesti.

³ Ne morem lačnih poslati odtod. Mnogi bi onemogli na dolgi poti do doma.”

⁴ “Kje pa naj v tem nenaseljenem kraju najdemo dovolj kruha, da bi se lahko vsi najedli?” so vprašali učenci.

⁵ “Koliko hlebov imate?” je Jezus želel vedeti. Odgovorili so: “Sedem!”

⁶ Zdaj je Jezus rekel ljudstvu, naj posedejo. Vzel je sedem hlebov, zahvalil se je Bogu, jih razdelil učencem, oni pa so delili dalje ljudstvu.

⁷ Pri sebi so imeli tudi nekaj malih rib. Spet se je Jezus zahvalil Bogu in dal tudi ribice učencem, da bi jih razdelili ljudstvu.

⁸ Ko so se vsi najedli, so zbrali ostanke: sedem polnih košev.

⁹ Kakih štiri tisoč ljudi se je najedlo do sitega. Potem so se razšli na svoje domove.

¹⁰ Takoj nato je Jezus s svojimi učenci stopil v čoln in prišel v okolico Dalmanute.

¹¹ Tu je nekaj farizejev hotelo razpravljati z Jezusom in mu istočasno nastaviti past. Zahtevali so, da jim pokaže znak na nebu, da bi ga preizkusili.

¹² Jezno jim je odgovoril: “Koliko dokazov pa bi še radi imeli? Takim ljudem, kot ste vi, Bog zagotovo ne bo pokazal nobenega znamenja.”

¹³ Nato se je obrnil od njih, stopil v čoln in se odpeljal na drugo obalo.

Tudi učenci ne razumejo Jezusa

¹⁴ Učenci so pozabili vzeti s seboj kruh, tako da so vsi skupaj imeli samo hlebec.

¹⁵ Ko so se peljali v čolnu čez jezero, jih je Jezus svaril: “Čuvajte se herodovskega in farizejskega kvašenega testa!”

¹⁶ Premišljevali so, kaj neki jim je hotel s tem povedati: “Gotovo je to povedal zato, ker smo pozabili vzeti s seboj kruh.”

¹⁷ Jezus je opazil o čem se pogovarjajo in jih je žalosten vprašal: “Zakaj ste zaskrbljeni, brž ko nimate dovolj hrane? Ali ne boste nikoli razumeli, kaj mislim? Ali je mogoče, da tako težko spoznavate? Ali so vaša srca še vedno tako trda in nesprejemljiva?

¹⁸ Saj imate vendar oči. Kako, da ne vidite? Tudi ušesa imate. Kako, da ne slišite?

¹⁹ Ali ste pozabili, da sem nahranil pet tisoč ljudi s petimi hlebi? Koliko košar ste napolnili z ostanki?” Odgovorili so: “Dvanajst!”

²⁰ “Ali se spomnite sedmih hlebov, ki sem jih razdelil štirim tisočem ljudi! Koliko je preostalo tistikrat?” Odgovorili so: “Sedem polnih košar!”

²¹ “In kljub temu še vedno ne razumete?” jih je vprašal Jezus.

Slepi spet vidi

²² V Betsajdi so pripeljali k Jezusu slepega človeka. Prosili so, da ga ozdravi.

²³ Jezus je prijel slepega človeka za roko in ga odpeljal iz vasi. Potem mu je namazal oči s slino, položil nanj roke in vprašal: “Ali kaj vidiš?”

²⁴ Pogledal je in rekel: “Da, vidim, da se ljudje premikajo. Toda ne vidim jasno. Zdijo se mi podobni drevesom.”

²⁵ Potem mu je Jezus še enkrat položil roke na oči. Zdaj je videl razločno; vse je jasno razpoznal. Bil je ozdravljen.

²⁶ Jezus pa mu je naročil: “Ne hodi najprej v vas, ampak pojdi naravnost domov!”

Kdo je Jezus?

²⁷ Jezus je prišel z učenci v vasi okrog Cezareje Filipove. Po poti je vprašal učence: “Za koga me imajo ljudje? Kaj govorijo o meni?”

²⁸ “Nekateri menijo, da si Janez Krstnik. Drugi te imajo za Elijo ali za nekoga izmed prerokov,” so odgovorili.

²⁹ “Za koga pa me imate vi?” Nato je odgovoril Peter: “Ti si Kristus, obljubljeni Rešitelj!”

³⁰ Jezus pa jim je prepovedal, da bi to povedali komurkoli drugemu.

Jezus prvič omenja svojo smrt

³¹ Tega dne je Jezus prvič omenil svojo smrt: “Sin človekov mora mnogo trpeti. Voditelji ljudstva, veliki duhovniki in verski učitelji ga bodo obsodili in umorili. Čez tri dni pa bo vstal od mrtvih.”

³² Čisto odkrito se je Jezus pogovarjal z učenci. Potem ga je Peter na samem poskušal odvrniti od teh misli.

³³ “Proč od tod, satan!” je odvrnil Jezus, tako da so vsi učenci lahko slišali. “Ljudje, ki ne razumejo Božjih misli, razmišljajo vsi na ta način.”

Vse dajmo, da bi vse dobili

³⁴ “Poslušajte!” je zaklical Jezus svojim učencem in ljudem, ki so bili pri njem. “Kdor se želi pridružiti meni, ne sme več misliti nase, temveč mora vzeti križ voljno na sebe in iti za menoj.

³⁵ Kdor za vsako ceno hoče obdržati svoje življenje, ga bo izgubil. Kdor pa zastavi svoje življenje zame, ga bo obdržal za vedno.

³⁶ Kaj namreč pridobi človek, če mu pripade ves svet, pri tem pa izgubi večno življenje?

³⁷ Ali je sploh kaj, s čemer bi si lahko kupili večno življenje?

³⁸ Kdor se sramuje tu pred brezbožnimi ljudmi pokazati, da je na moji strani in na strani mojega oznanila, njega tudi Sin človekov ne bo poznal, ko bo ponovno prišel s svetimi angeli v Očetovi slavi.”