Sv. Marko 7 - Živa Nova zaveza

Kaj je čisto – kaj je nečisto?

¹ Nekega dne so prišli k Jezusu farizeji in verski učitelji iz Jeruzalema.

² Opazili so, da se nekateri izmed njegovih učencev ne ravnajo po predpisih, ki so po judovskem zakonu veljali pri jedi.

³ Farizeji in vsi Judje namreč jedo šele potem, ko so si umili roke, tako kot zahteva njihovo versko izročilo.

⁴ Tudi kadar se vrnejo s trga, jedo šele potem, ko so si umili roke po določenih predpisih. Imajo pa še mnoga druga določila, ki se jih zelo strogo držijo, na primer v zvezi s pomivanjem kozarcev, vrčev in loncev.

⁵ Zato so farizeji in verski učitelji vprašali Jezusa: “Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po starem izročilu in jedo z neumitimi rokami?”

⁶ Jezus je odgovoril: “Prav ima prerok Izaija, ko piše o vas hinavcih: ‘Ti ljudje znajo lepo govoriti o Bogu, toda s srcem niso pri stvari.

⁷ Njihova služba Bogu nima nobene vrednosti, ker so Božje zapovedi zamenjali s svojimi človeškimi.’

⁸ Držite se svojih predpisov, namesto da bi izpolnjevali Božje zapovedi.

⁹ Le kako pretkano to počnete!

¹⁰ Mojzes vam je posredoval Božjo zapoved: ‘Spoštuj očeta in mater!’ Še tole je dodal Bog: ‘Kdor zaničuje svoje starše, mora umreti!’

¹¹ Vi pa pravite: ‘Če kdo reče svojemu očetu ali materi, ki trpita pomanjkanje, da jima ne more pomagati, ker je svoje premoženje dal Bogu, s tem ni prekršil Božje zapovedi.’

¹² Dejansko pa ste dosegli to, da nihče več ni dolžan pomagati svojemu očetu ali materi.

¹³ Božjo zapoved ste torej zavrgli, namesto nje pa se držite svojih določil. To je samo eden izmed mnogih primerov.”

¹⁴ Potem je Jezus spet sklical ljudstvo k sebi. “Dobro poslušajte in zapomnite si, kar vam bom zdaj povedal:

¹⁵ Človek ni nečist zaradi tega, kar pride vanj, ampak zaradi tega, kar pride iz njega; to ga lahko loči od Boga.

¹⁶ Koristno je za vas, da si to dobro zapomnite.”

¹⁷ Potem je Jezus vstopil v neko hišo, kjer je bil sam s svojimi učenci. Tu so ga vprašali, kaj jim je s tem pravzaprav hotel povedati.

¹⁸ “Ali tudi tega ne razumete?” je odvrnil Jezus. “Ali ne veste, da človeka to, kar užije, ne more storiti nečistega?

¹⁹ To namreč kar jeste nima nič skupnega z vašim odnosom do Boga; hrana pride v želodec, potem pa jo izločimo.” S tem je Jezus hotel povedati, da je dejansko vsaka hrana “čista”.

²⁰ Dodal je še tole: “Kar prihaja iz človekove notranjosti, njegove misli, besede in dejanja, to ga dela nečistega.

²¹ Kajti iz notranjosti, iz človekovega srca prihajajo vse hudobne misli: strast, kraja, uboj,

²² prešuštvo, pohlepnost, hudobnost, prevara, poželenje, zavist, obrekovanje, napihnjenost in lahkomiselnost.

²³ To prihaja iz vas in to je tisto, kar loči človeka od Boga.”

Čvrsta vera

²⁴ Jezus je bil zdaj s svojimi učenci v bližini pristaniškega mesta Tira. Hotel je ostati neopažen, vendar se je hitro raznesla novica, da je prišel.

²⁵ O tem je slišala tudi neka žena, ki je imela hčerko, kateri je gospodoval hudobni duh. Prišla je k Jezusu in padla predenj

²⁶ ter ga prosila, da osvobodi njenega otroka oblasti demona. Žena ni bila Judinja, bila je iz Fenikije.

²⁷ Jezus ji je odgovoril: “Najprej moram poskrbeti za svojo družino, za judovski narod. Ni prav da vzamem kruh otrokom in ga dam psom.”

²⁸ Na to mu je odgovorila žena: “Da, Gospod, toda psi pobirajo drobtinice, ki padejo otrokom z mize.”

²⁹ “Prav imaš,” je odgovoril Jezus, “pomagal bom tvoji hčerki. Pojdi domov! Hudobni duh je že zapustil tvojega otroka.”

³⁰ Tako se je tudi zgodilo. Ko je žena prišla domov, je njena hči ležala mirno v postelji. Hudobni duh ni imel več nobene moči nad njo.

Gluhonemi spet lahko sliši in govori

³¹ Iz Tira je Jezus krenil v mesto Sidon in od tod spet h Galilejskemu jezeru, na področje deseterih mest.

³² Tam so mu prinesli gluhonemega človeka, da bi nanj položil roke in ga ozdravil.

³³ Jezus je odpeljal človeka proč od množice. Vtaknil mu je prste v ušesa, se dotaknil njegovega jezika s slino,

³⁴ pogledal proti nebu, vzdihnil in spregovoril: “Efata!” (kar pomeni, “Odpri se!”)

³⁵ Ta trenutek je gluhonemi slišal in govoril.

³⁶ Jezus je prepovedal ljudem, da govorijo o tem. Toda čim bolj jim je naročal, naj molčijo, tem hitreje se je razvedelo.

³⁷ To, čemur so bili priče, se jim je zdelo zelo nenavadno. “Čudovito je to, kar dela!” so pripovedovali vsepovsod. “Celo gluhi spet slišijo in nemi govorijo!”