Sv. Marko 5 - Živa Nova zaveza

Jezus ozdravi obsedenega človeka

¹ Ko so na drugi strani jezera prišli v okolico Gadare

² in je Jezus stopil iz čolna, jim je pritekel nasproti neki človek.

³ Bil je pod oblastjo demonov in je prebival v votlinah, kjer so pokopavali mrliče. Bil je tako podivjan, da ga celo z verigami niso mogli ukrotiti.

⁴ Kadarkoli so ga zvezali, je strgal celo verige. Nihče se mu ni upal približati.

⁵ Tako se je mudil v votlinah podnevi kot tudi ponoči, ali pa je taval po gorah. Besnel je in se udarjal s kamenjem.

⁶ Brž ko je zagledal Jezusa, se je vrgel predenj in na ves glas zakričal:

⁷ “Kaj hočeš od mene, Jezus, Sin Božji? Zaklinjam te pri Najvišjem, ne muči me!”

⁸ Jezus je namreč zapovedal demonu: “Zapusti svojo žrtev, hudobni duh!”

⁹ Potem ga je Jezus vprašal: “Kako se imenuješ?” Demon je odgovoril: “Ime mi je Legija, kajti nisem sam, ampak nas je mnogo, ki gospodujemo temu človeku.”

¹⁰ Kar naprej je prosil Jezusa: “Ne izženi nas v kak oddaljen kraj!”

¹¹ V bližini na nekem pobočju se je pasla čreda svinj.

¹² “Dovoli, da se naselimo v te svinje,” so moledovali demoni.

¹³ Jezus jim je dovolil. Hudobni duhovi so zapustili človeka in se polastili svinj, ki so zdrvele po pobočju navzdol v jezero. Vseh dva tisoč živali je utonilo.

¹⁴ Prestrašeni so pastirji odhiteli v mesto in vsepovsod pripovedovali, kaj se je zgodilo. Mnogo ljudi se je zbralo ob jezeru, da bi se sami prepričali o tem.

¹⁵ Videli so človeka, ki so ga mučili mnogi demoni. Bil je oblečen, kot vsi ostali ljudje in je mirno sedel poleg Jezusa. Prevzel jih je strah.

¹⁶ Tisti pa, ki so bili priče temu, so pripovedovali, kako je bil ozdravljen in kaj se je zgodilo s svinjami.

¹⁷ Po vsem tem so ljudje prosili Jezusa, naj odide iz njihovega kraja.

¹⁸ Ko je Jezus hotel stopiti v čoln, ga je ozdravljeni prosil: “Rad bi ostal pri tebi.”

¹⁹ Jezus pa mu ni dovolil. Rekel je: “Pojdi domov k svoji družini in pripoveduj, kakšen velik čudež je Jezus storil v tvojem življenju in kako se te je usmilil!”

²⁰ Ta človek je potem prepotoval območje deseterih mest in pripovedoval vsem, kaj je Jezus storil zanj. Vsi so se čudili.

Oblast nad boleznijo in smrtjo

²¹ Komaj se je Jezus vrnil na drugi breg, že se je tam zbrala velika množica ljudi okrog njega.

²² Tedaj je prišel Jair, predstojnik judovske sinagoge in padel pred Jezusa.

²³ Ves obupan ga je prosil: “Moja hčerka umira. Pridi in položi nanjo roko, da bi ozdravela!”

²⁴ Jezus je odšel z Jairom, za njim pa je šla množica ljudi.

²⁵ Med množico je bila tudi neka žena, ki je že dvanajst let trpela zaradi močne krvavitve.

²⁶ Mnogi zdravniki so ji poskušali pomagati in razdala jim je vse svoje premoženje. Toda nihče ji ni mogel pomagati. Bilo ji je celo čedalje slabše.

²⁷ Potem pa je slišala, da Jezus ozdravlja bolne. Prerinila se je skozi množico do Jezusa in se od zadaj dotaknila njegovega plašča.

²⁸ Pri tem je razmišljala: “Če se le dotaknem njegove obleke, bom gotovo ozdravela.”

²⁹ Res je takoj opazila, da je bila rešena nadloge. Krvavitev se je ustavila.

³⁰ Tudi Jezus je čutil, da je ozdravljajoča moč izšla iz njega, zato se je ozrl po množici in vprašal: “Kdo se me je dotaknil?”

³¹ Učenci so odgovorili: “Ljudstvo te stiska z vseh strani, pa sprašuješ, kdo se te je dotaknil?”

³² Toda Jezus je opazil ženo, ki se ga je dotaknila.

³³ Bila je prestrašena in je vsa trepetala, kajti vedela je, kaj se je zgodilo z njo. Padla je predenj in mu vse povedala.

³⁴ Jezus ji je rekel: “Hči, ker si tako čvrsto verovala vame, si ozdravela. Pojdi v miru. Ozdravljena si.”

³⁵ Ko se je še pogovarjal s to ženo, je priteklo nekaj ljudi z Jairovega doma in kričalo: “Tvoja hči je mrtva. Nima več nobenega smisla, da nadleguješ Gospoda.”

³⁶ Jezus je to slišal in je rekel Jairu: “Ne obupuj! Zanesi se povsem name!”

³⁷ Potem je Jezus ustavil množico in ni dovolil, da bi kdo drug razen Petra, Jakoba in Janeza šel z njim.

³⁸ Ko so dospeli do Jairovega doma, je Jezus videl mnogo ljudi in slišal jokanje in zdihovanje.

³⁹ “Zakaj ves ta hrup?” jih je vprašal. “Otrok ni mrtev, ampak samo spi.”

⁴⁰ To se jim je zdelo tako nesmiselno, da so se mu posmehovali. Vse je poslal proč, samo starši in njegovi trije učenci so šli k otrokovi postelji.

⁴¹ Potem je prijel deklico za roko in rekel: “Talita kumi!” (kar pomeni, “Deklica, pravim ti, vstani!”)

⁴² Dvanajstletna deklica je vstala in stekla po sobi. Staršem je zastal dih. Niso vedeli, kaj naj bi rekli.

⁴³ Jezus jim je izrecno prepovedal, da komu pripovedujejo o tem. “Zdaj pa dajte deklici jesti!” je rekel.