Sv. Marko 14 - Živa Nova zaveza

Zarota proti Jezusu

¹ Bilo je samo še dva dni do praznovanja velike noči in do prazničnega tedna, ko Judje jedo samo nekvašen kruh. Veliki duhovniki in verski učitelji so že dolgo iskali primeren trenutek, da bi Jezusa na skrivaj ujeli in umorili. Takole so mislili prvi kot tudi drugi:

² “Nikakor se to ne sme zgoditi v prazničnih dneh, da ne bi prišlo do nemirov med ljudstvom.”

Celo premoženje za Jezusa

³ Jezus je bil v Betaniji Simonov gost. Simon je bil svojčas gobav. Med obedom je prišla neka žena. V rokah je imela steklenico z dragocenim oljem. Razbila je posodo in mazilila z oljem Jezusovo glavo.

^4-5 Zaradi tega se je nekaj gostov razburjalo. “Zakaj to razsipanje?” so se jezno spraševali. “To olje je vredno celo premoženje. Raje bi dali denar revnim!” Tako so očitali ženi.

⁶ Jezus pa je odvrnil: “Pustite jo pri miru! Zakaj jo žalite? To kar je storila zame, je dobro in prav.

⁷ Revežev, ki potrebujejo vašo pomoč, bo vedno zadosti. Lahko jim boste pomagali. Jaz pa ne bom več dolgo pri vas.

⁸ Ta žena je storila, kar je mogla. S tem oljem je pripravila moje telo za pokop.

⁹ Vsepovsod po svetu, kjer bodo oznanjevali to sporočilo o rešitvi, bodo pripovedovali tudi o njej in o tem, kar je storila zame.”

Jezusa izdajo

¹⁰ Potem je odšel Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih učencev, k velikim duhovnikom, da bi izdal Jezusa.

¹¹ Veliki duhovniki so se razveselili tega in so mu obljubili nagrado. Poslej je Juda iskal ugodno priliko, da bi Jezusa izdal.

Jezus se pripravlja s svojimi učenci na praznovanje velike noči

¹² Prvi dan velikonočnega praznika, ko zakoljejo velikonočno jagnje, so učenci vprašali Jezusa: “Kje naj ti pripravimo velikonočno večerjo?”

¹³ Jezus je naročil dvema izmed učencev: “Pojdita v mesto. Tam vaju bo srečal človek z vrčem vode. Pojdita za njim,

¹⁴ dokler ne vstopi v hišo. Lastniku hiše recita: ‘Najin Gospod naju je poslal, da si ogledava obednico, ki je pripravljena za nas in kjer bomo jedli danes zvečer velikonočno večerjo.’

¹⁵ Pokazal vama bo veliko sobo, ki je pripravljena za slavnostni obed. Tam pripravita, kar je še potrebno.”

¹⁶ Oba učenca sta odšla v mesto in našla vse tako, kot jima je povedal Jezus. Tu sta pripravila velikonočno večerjo.

Večerja: nova Božja zaveza s človekom

¹⁷ Zvečer je prišel Jezus z dvanajsterimi učenci.

¹⁸ Medtem ko so večerjali, jim je rekel: “Vem, da me bo eden izmed vas, ki zdaj z menoj jé, izdal!”

¹⁹ Začudeno so pogledovali drug drugega in drug za drugim so spraševali Jezusa: “Ali sem to jaz?”

²⁰ “Eden izmed vas dvanajsterih, ki zdaj z menoj jé, me bo izdal.

²¹ Sin človekov sicer mora umreti, kakor so preroki napovedali, toda gorje izdajalcu! Bolje bi mu bilo, da se ni nikoli rodil.”

²² Medtem ko so še jedli, je Jezus vzel kos kruha, se zahvalil, ga razdelil in podal vsakemu učencu košček: “Vzemite in jejte! To je moje telo!”

²³ Potem je vzel kelih z vinom, se zahvalil Bogu in ga dal učencem. Vsi so pili iz njega.

²⁴ Jezus je rekel: “To je moja kri, s katero je zapečatena nova zaveza med Bogom in ljudmi. Prelita bo, da bi bili ljudem odpuščeni grehi.

²⁵ Pravim vam, da poslej ne bom več pil vina vse dotlej, dokler ga ne bom pil skupaj z vami v Božjem kraljestvu.”

²⁶ Potem ko so odpeli hvalno pesem, so odšli na Oljsko goro.

Jezus svari Petra

²⁷ Po poti na Oljsko goro je rekel Jezus učencem: “Vsi me boste zapustili, kajti že preroki so govorili: ‘Čredi bom vzel pastirja in ovce se bodo razbežale.’

²⁸ Po vstajenju pa bom šel pred vami v Galilejo.”

²⁹ Peter mu je rekel: “Če bi te tudi vsi zapustili, se name lahko zaneseš!”

³⁰ “Peter,” mu je rekel Jezus, “preden bo petelin jutri zjutraj drugič zapel, me boš tretjič zatajil.”

³¹ “To je povsem nemogoče!” je zaklical Peter. “Tudi če bi moral umreti s teboj, tega ne bi storil!” Tudi drugi učenci so govorili tako.

Getsemani: učenci pustijo Jezusa samega

³² Jezus in njegovi učenci so potem odšli v vrt, ki se je imenoval Getsemani. Tam jih je prosil: “Ostanite tukaj in me počakajte, dokler ne neham moliti!”

³³ Peter, Jakob in Janez so šli z njim. Strah in obup sta prevzela Jezusa.

³⁴ “Breme, ki ga nosim, me je skoraj strlo,” jim je rekel. “Ostanite pri meni in ne pustite me samega.”

³⁵ Jezus je šel nekaj korakov dalje, pokleknil je in molil: “Oče, če je mogoče, me obvaruj tega trpljenja.

³⁶ Tebi je vse mogoče. Toda zgodi naj se tako, kot hočeš ti, ne kakor bi hotel jaz.”

³⁷ Potem se je vrnil k trem učencem in opazil, da so zaspali. Žalosten je zbudil Petra. “Simon,” je zaklical, “ali spiš? Ali nisi mogel bedeti z menoj samo eno uro?

³⁸ Bedite in molite, da vas preizkušnja ne bi premagala. Vem, da želite to, kar je najboljše, toda s svojo močjo tega ne morete doseči.”

³⁹ Še enkrat jih je pustil same in je molil k Bogu z istimi besedami za pomoč.

⁴⁰ Ko se je vrnil, je videl, da učenci spet spijo. Oči so se jim enostavno zatisnile od utrujenosti in niso vedeli, kaj naj bi rekli Jezusu.

⁴¹ Ko se je tretjič vrnil k njim, jim je rekel: “Ali spite in počivate? Zbudite se, drugič boste počivali! Zdaj bodo izdali Sina človekovega v roke ljudem.

⁴² Vstanite, pojdimo! Izdajalec je že tu!”

Jezusa izdajo in primejo

⁴³ Medtem ko je Jezus še govoril, pride Juda, njegov učenec, z mnogimi možmi, ki so bili oboroženi z meči in palicami. Poslali so jih veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva.

⁴⁴ Juda se je sporazumel z njimi: “Mož, ki ga bom poljubil, on je! Njega zgrabite!”

⁴⁵ Šel je naravnost k Jezusu in rekel: “Pozdravljen, učitelj!” Potem ga je poljubil.

⁴⁶ Takoj so vojaki prijeli Jezusa.

⁴⁷ Eden izmed mož, ki so bili z Jezusom, je hotel to preprečiti. Potegnil je svoj meč in odrezal uho nekomu izmed mož velikega duhovnika.

⁴⁸ Jezus je vprašal vojake: “Ali sem zločinec, da ste prišli z meči in palicami, da bi me prijeli?

⁴⁹ Vsak dan sem javno govoril v templju. Zakaj me niste prijeli tam? Vendar se je tudi to zgodilo, da bi se uresničile besede prerokov.”

⁵⁰ Vsi učenci so ga zdaj prestrašeni zapustili in pobegnili.

⁵¹ Samo mlad mož, ki je nosil lahko ogrinjalo, je šel za Jezusom. Ko so vojaki poskusili zgrabiti tudi njega,

⁵² se jim je iztrgal. V rokah jim je ostalo samo ogrinjalo, mladi mož pa jim je gol ušel.

Jezus pred sodniki

⁵³ Takoj nato so pripeljali Jezusa k velikemu duhovniku. Pri njem so se zbrali vsi veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva.

⁵⁴ Peter je šel v primerni razdalji za skupino prav do notranjega dvorišča palače. Tam je sedel med vojake in se grel pri ognju.

⁵⁵ Medtem so poskušali veliki duhovniki in vsi člani sodnega zbora s pomočjo krivih prič obtožiti Jezusa nečesa, za kar bi zaslužil smrt. Toda nič takega niso mogli najti.

⁵⁶ Mnoge priče so nastopile z raznimi krivimi obtožbami, ki pa so si nasprotovale.

⁵⁷ Končno je nekaj mož izjavilo:

⁵⁸ “Slišali smo, kako je ta Jezus govoril: ‘Ta tempelj, ki so ga zgradile človeške roke, bom porušil, potem pa postavim v treh dneh novega brez človeške pomoči.’ ”

⁵⁹ Toda tudi njihove izjave so bile polne nasprotij, tako da velikim duhovnikom niso prav nič koristile.

⁶⁰ Takrat pa se je dvignil veliki duhovnik, stopil je na sredo med te, ki so se zbrali in je vprašal Jezusa: “Kaj pa praviš ti na to? Ali si rekel to ali nisi?”

⁶¹ Jezus je molčal. Ponovno ga je vprašal veliki duhovnik: “Ali si Kristus, Božji Sin?”

⁶² “Da, sem,” je odgovoril Jezus. “Videli boste Sina človekovega, da sedi Bogu z desne strani in da ponovno prihaja na nebeških oblakih.”

⁶³ Jezno je veliki duhovnik raztrgal svoje oblačilo in zaklical: “To zadošča! Ne potrebujemo nobenih drugih prič!

⁶⁴ Saj ste vsi slišali bogokletje. Kakšno sodbo boste izrekli?” Enoglasno so zaključili: “Mora biti obsojen na smrt!”

⁶⁵ Nato so začeli mučiti Jezusa, nekateri so mu pljuvali v obraz, zavezali so mu oči in ga udarjali s pestmi. “No, ti, ki si prerok,” so se mu posmehovali, “povej, kdo te je udaril?” Tudi možje, ki so ga odpeljali, so ga tepli.

Peter trdi, da ne pozna Jezusa

^66-67 Peter je bil še vedno na dvorišču. Dekla velikega duhovnika ga je videla, ko je sedel pri ognju. “Ti si se tudi družil s tem Jezusom iz Nazareta!”

⁶⁸ Prestrašen je Peter zanikal: “Ne vem, kaj govoriš!” Brž je odšel z dvorišča. Prav tedaj je zapel petelin.

⁶⁹ Toda tudi tukaj ga je dekla prepoznala in je pred vsemi glasno rekla: “Ta je tudi izmed mož, ki so bili z Jezusom!”

⁷⁰ Tudi tokrat je Peter odločno zanikal. Čez nekaj časa so dejali tudi tisti, ki so stali naokrog: “Vsekakor si tudi ti izmed njegovih prijateljev; saj si prav tako iz Galileje!”

⁷¹ Peter se je začel zaklinjati: “Sploh ne poznam tega človeka, o katerem govorite! Lahko vam prisežem!”

⁷² Takrat je petelin drugič zapel. Peter se je spomnil, da mu je Jezus rekel: “Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.” Tedaj je planil v jok.