Sv. Lukež 4 - Živa Nova zaveza

Skušnjava in zmaga

¹ Poln Svetega Duha se je Jezus vrnil z Jordana. Božji Duh ga je vodil v puščavo,

² kjer je ostal štirideset dni. Tam ga je hudič skušal. Ves ta čas Jezus ni jedel in zdaj ga je lakota še prav posebno mučila.

³ Tedaj ga je hudič izzival: “Ti, ki si Božji Sin, naredi kruh iz tega kamenja.” Jezus pa se je branil:

⁴ “Ne, kajti v Svetem pismu piše: ‘Nihče ne živi le od kruha.’ ”

⁵ Potem ga je hudič odpeljal na visoko goro in mu v trenutku pokazal vsa kraljestva sveta

⁶ ter jih ponudil Jezusu: “Dam ti vso oblast nad svetom in vso slavo, kajti svet je moja last in lahko ga dam, komur hočem.

⁷ Če poklekneš predme in me moliš, bo vse to tvoje.”

⁸ Spet je Jezus odklonil: “Ne, kajti v Svetem pismu piše: ‘Samo Boga, svojega Gospoda, moli in njega poslušaj!’ ”

⁹ Zdaj ga je vzel hudič v Jeruzalem in ga postavil na najvišje mesto na tempeljskem obzidju. “Skoči dol!” je dejal Jezusu. “Saj si vendar Božji Sin.

¹⁰ Napisano je: ‘Zapovedal bo svojim angelom glede tebe, da te skrbno varujejo;

¹¹ na svojih rokah te bodo nosili, da se ne bi spotaknil ob kamen.’ ”

¹² Tudi tokrat ga je Jezus zavrnil z besedami: “Tudi to piše: ‘Ne izzivaj Gospoda, svojega Boga s tem, da se samovoljno podajaš v nevarnost!’ ”

¹³ Potem ko ga je hudič prenehal skušati, je zapustil Jezusa za nekaj časa.

Prerok ne velja nič v svoji domovini

¹⁴ Napolnjen z močjo Svetega Duha se je Jezus vrnil v Galilejo. Kmalu so vsepovsod govorili o njem.

¹⁵ V sinagogah je govoril tako prepričljivo, da so ga vsi hvalili.

¹⁶ Nekega dne se je vrnil v svoje mesto Nazaret. V soboto je kot po navadi odšel v sinagogo.

¹⁷ Ko je vstal, da bi bral iz Svetega pisma, so mu dali knjigo preroka Izaije. Jezus je bral:

¹⁸ “Z menoj je Gospodov Duh, ker me je on poklical. Pooblastil me je, da prinesem ubogim radostno sporočilo, da zasužnjenim oznanim svobodo, da povem slepim, da bodo spregledali in stiskanim, da bodo kmalu rešeni nasilja,

¹⁹ da naznanim leto, ko Gospod želi rešiti svoje ljudstvo.”

²⁰ Jezus je zaprl knjigo, jo vrnil in sedel. Vsi so nestrpno čakali, kaj bo povedal k temu.

²¹ Takole je začel: “Danes se je prerokova napoved uresničila.”

²² Dokler je govoril, so mu vsi prisotni samo pritrjevali. Čudili so se njegovemu prepričljivemu govoru in menili: “Kar neverjetno je, da je on tesarjev sin.”

²³ Jezus je nadaljeval svoj govor: “Gotovo mi boste odgovorili s pregovorom: ‘Zdravnik, ozdravi sebe’, češ, v Kafarnaumu si storil toliko čudežev. Pokaži tudi tukaj, kaj znaš!

²⁴ Toda dobro veste, da nobenemu preroku ne verjamejo v domačem kraju.

²⁵ Spomnite se samo Elije! V tistem času je živelo mnogo vdov v Izraelu, ki so potrebovale pomoč; saj ni deževalo tri leta in pol v deželi in ljudje so stradali.

²⁶ Vendar ni bil Elija poslan k njim, temveč k poganski vdovi v Sarepti pri Sidonu.

²⁷ Ali pa se spomnite preroka Elizeja! Brezštevilni gobavci so bili v Izraelu, vendar ni bil nihče izmed njih ozdravljen razen Naamana, poganskega Sirca.”

²⁸ To je bilo za poslušalce preveč. Jezno so skočili na noge

²⁹ in vlekli Jezusa na previs gore, na kateri je bilo zgrajeno njihovo mesto, da bi ga pahnili navzdol.

³⁰ Vendar je Jezus mirno odšel skozi razburjeno množico in nihče si ga ni upal prijeti.

Jezus pokaže svojo moč

³¹ Jezus je prišel v Kafarnaum v Galileji in je v soboto tam pridigal.

³² Tudi tu so se ljudje zelo čudili njegovemu nauku; govoril jim je namreč z avtoriteto.

³³ V sinagogi je bil človek, ki mu je gospodoval demon.

³⁴ Glasno je zakričal: “Poslušaj, Jezus iz Nazareta! Kaj hočeš od nas? Prišel si z namenom, da bi nas uničil. Jasno mi je, kdo si: Sin Božji!”

³⁵ Jezus ga je prekinil: “Molči! Zapusti tega človeka!” Potem je vrgel demon moža na tla in ga zapustil, ne da bi mu še kaj škodoval.

³⁶ Prestrašeni in začudeni so se ljudje spraševali: “Kaj govori ta človek? V Božji moči zapoveduje hudobnim duhovom in morajo ga poslušati!”

³⁷ Kmalu so po vsej okolici pripovedovali o tem, kar je Jezus storil.

Vsi morajo slišati sporočilo o rešitvi

³⁸ Potem ko je Jezus zapustil sinagogo, je odšel na Petrov dom. Njegova tašča je imela mrzlico. Prosili so Jezusa, naj ji pomaga.

³⁹ Pristopil je k postelji, se sklonil nadnjo in zapovedal mrzlici, naj se umakne. Takoj je bila zdrava. Vstala je in je stregla gostom.

⁴⁰ Kmalu se je razvedelo, kako je Jezus ozdravil Petrovo taščo. Kdorkoli je imel bolnika v družini, ga je prinesel k Jezusu, brž ko je zašlo sonce. Položil je nanje roke in jih ozdravil.

⁴¹ Mnogi demoni so zapustili svoje žrtve in kričali: “Ti si Sin Božji!” Ker pa so duhovi vedeli, kdo je on, jim je prepovedal, da bi govorili še kaj več.

⁴² Zgodaj zjutraj je Jezus zapustil Petrov dom in odšel na samoten kraj. Ljudje so ga vsepovsod iskali in ko so ga končno našli, so ga hoteli zadržati v Kafarnaumu.

⁴³ On pa jim je dejal: “Veselo sporočilo o Božji rešitvi moram ponesti še ljudem v druga mesta. To je moja naloga.”

⁴⁴ Šel je dalje in je pridigal v sinagogah po vsej deželi.