Sv. Lukež 24 - Živa Nova zaveza

Grob je prazen: Jezus živi

¹ Zelo zgodaj zjutraj v nedeljo so šle žene z mazili, ki so jih pripravile, h grobu.

² Kamen, ki je zapiral odprtino groba, je bil odvaljen.

³ Obotavljaje se so vstopile v grobno votlino, vendar tu niso našle Jezusovega telesa.

⁴ Bile so zbegane in so razmišljale, kaj se je moglo zgoditi. Takrat sta pristopila dva moža v svetlih oblačilih.

⁵ Žene so se prestrašile in si ju niso upale sploh pogledati. “Zakaj iščete živega v grobu?” sta jih vprašala moža.

⁶ “Ni ga tu: vstal je od mrtvih! Ali ste pozabile, kaj vam je rekel v Galileji:

⁷ ‘Sina človekovega morajo izročiti v roke brezbožnikom. Križali ga bodo, tretji dan pa bo vstal od mrtvih.’ ”

⁸ Tedaj so se žene spomnile teh Jezusovih besed.

⁹ Tako hitro kot so le mogle, so tekle v mesto, da bi povedale učencem – in tudi vsem drugim – kaj se je zgodilo.

¹⁰ Med temi ženami so bile Marija iz Magdale, Ivana in Marija, Jakobova mati in nekatere druge.

¹¹ Učencem pa se je vse to zdelo tako neverjetno, da niso verjeli ženam.

¹² Samo Peter je vstal in tekel h grobu. Ko je pogledal v grob, ni našel ničesar razen platnenih prtov, zato se je vrnil v mesto in se čudil temu, kar je videl.

Jezus sreča svoje učence

¹³ Istega dne sta šla dva učenca v Emavs. To je vas, ki je oddaljena kakih deset kilometrov od Jeruzalema.

¹⁴ Spotoma sta se pogovarjala o vsem, kar se je zgodilo.

¹⁵ Nenadoma je prišel Jezus sam, pridružil se jima je in nadaljeval z njima pot.

¹⁶ Toda nekaj ju je oviralo, da bi ga prepoznala.

¹⁷ “O čem se pogovarjata?” ju je vprašal Jezus. Učenca sta žalostna obstala

¹⁸ in Kleopa je začuden dejal: “Mislim, da si edini človek v Jeruzalemu, ki ni slišal ničesar o dogodkih zadnjih dni.”

¹⁹ “Kaj pa se je zgodilo?” je hotel vedeti Jezus. “Ali nisi nič slišal o Jezusu iz Nazareta?” sta odgovorila učenca. “On je bil prerok, ki ga je poslal Bog. Bil je tudi velik učitelj tako v Božjih očeh kot tudi v očeh ljudi.

²⁰ Toda naši veliki duhovniki in verski voditelji so ga izročili Rimljanom. Obsodili so ga na smrt in ga pribili na križ.

²¹ Mislili smo, da je on obljubljeni Rešitelj, ki naj bi ga poslal Bog, da osvobodi izraelsko ljudstvo. Vse to se je zgodilo pred tremi dnevi.

²² Danes zjutraj pa so nas zelo vznemirile neke žene, ki so tudi z nami. Še preden je vzšlo sonce, so odšle h grobu:

²³ njegovega mrtvega telesa pa ni bilo tam. Prikazali so se jim angeli, ki so jim dejali: ‘Jezus živi!’

²⁴ Nekateri izmed nas so takoj tekli h grobu, ki je bil dejansko prazen, prav kakor so povedale žene. Jezusa pa niso videli.”

²⁵ Nato jim je Jezus dejal: “Kako nerazumni ste! Zakaj ne razumete in ne verujete tega, kar so preroki napovedali?

²⁶ Ali ni bilo potrebno, da je Kristus vse to pretrpel, preden ga je Bog mogel postaviti kot Gospoda nad vsem?”

²⁷ Potem jima je Jezus razlagal, kaj Sveto pismo govori o njem – od Mojzesovih knjig do prerokov.

²⁸ Tako so dospeli v bližino Emavsa. Izgledalo je, kakor da Jezus hoče iti dalje.

²⁹ Zato sta ga učenca nadlegovala: “Ostani pri nas čez noč! Zmračilo se je že.” Vstopil je z njima v hišo.

³⁰ Ko so sedli za mizo, je Jezus vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil v kose in jima dal.

³¹ Takrat sta ga naenkrat prepoznala. On pa je izginil pred njunimi očmi.

³² Bilo je, kot da so jima luskine padle z oči. “Ali nisva čutila, kot bi nama gorel ogenj v prsih, ko se je spotoma pogovarjal z nama in nama razlagal obljube Svetega pisma?”

³³ Nista hotela izgubljati časa, temveč sta takoj krenila nazaj v Jeruzalem. Tam je bilo enajst učencev skupaj z drugimi Jezusovimi prijatelji,

³⁴ ki so ju pozdravili z besedami: “Gospod je vstal od mrtvih! Dejansko je vstal! Peter ga je videl!”

³⁵ Tedaj sta povedala ta dva moža, kaj sta doživela na poti v Emavs in kako sta prepoznala Gospoda po tem, kako je razlomil kruh.

Jezus razlaga svoje vstajenje

³⁶ Dokler sta še pripovedovala o tem, je Jezus naenkrat stopil v sredo med učence. “Mir z vami!” jih je pozdravil.

³⁷ Učenci so se močno prestrašili. Mislili so, da stoji pred njimi duh.

³⁸ “Zakaj se bojite?” je vprašal Jezus. “Zakaj dvomite, da bi to mogel biti jaz?

³⁹ Poglejte rane na mojih rokah in nogah! Zares sem jaz! Dotaknite se me in prepričajte se, da nisem duh. Duhovi vendar nimajo mesa in kosti!”

⁴⁰ Pokazal jim je roke in noge.

⁴¹ Od samega veselja še vedno niso mogli razumeti, da stoji Jezus pred njimi. Končno jih je vprašal: “Ali imate kaj, kar bi mogel pojesti?”

⁴² Prinesli so mu kos pečene ribe,

⁴³ ki jo je pojedel pred njihovimi očmi.

⁴⁴ “Zapomnite si,” je rekel svojim učencem, “da sem vam večkrat rekel: Vse, kar pišejo o meni Mojzes, preroki in psalmi, se mora izpolniti.”

⁴⁵ Potem jim je razložil, kako naj razumejo besede prerokov.

⁴⁶ “Tam vendar piše: Mesija mora trpeti in umreti, tretji dan pa bo vstal od mrtvih.

⁴⁷ Vsi narodi morajo slišati, da vsakemu, ki pride k Bogu, morejo biti odpuščeni grehi. Najprej je to treba oznaniti v Jeruzalemu.

⁴⁸ Sami ste doživeli, da so se Božje obljube izpolnile. Vi ste moje priče.

⁴⁹ Poslal vam bom Božjega Svetega Duha.”

Jezus se vrne k svojemu Očetu

⁵⁰ Jezus je odpeljal svoje učence iz Jeruzalema v Betanijo. Blagoslovil jih je z dvignjenimi rokami in se poslovil od njih.

⁵¹ Ko se je dvigal z zemlje k Bogu v nebo, so učenci padli pred njim na zemljo in molili.

⁵² Potem so se radostni vrnili v Jeruzalem.

⁵³ Vedno znova so odhajali v tempelj ter hvalili in poveličevali Boga.