Sv. Lukež 23 - Živa Nova zaveza

Pilat: “Jezus je nedolžen!”

¹ Zdaj so se dvignili člani sodnega zbora in poslali Jezusa h guvernerju Pilatu.

² Tam so ga obtožili: “Ta človek ščuva naše ljudstvo. Ljudi nagovarja, naj ne plačujejo cesarju davka, za sebe pa trdi, da je novi kralj, ki ga je poslal Bog.”

³ “Ali to drži?” je vprašal Pilat obtoženega. “Ali si zares kralj Judov?” Jezus je odgovoril: “Da, prav imaš.”

⁴ Pilat se je tedaj obrnil k velikim duhovnikom in k množici ter dejal: “To ni nikakršen zločin!”

⁵ Zdaj so bili čisto obupani. “Toda on ščuva ljudstvo, kamorkoli pride od Galileje do Jeruzalema.”

Herod ne ve, kaj naj počne z Jezusom

⁶ “Ali je Galilejec?” je vprašal Pilat.

⁷ Ko so potrdili, je v tem videl priložnost, da se reši tega primera. Zapovedal je, naj odpeljejo Jezusa h kralju Herodu, ki je vladal v pokrajini Galileji. Ob prazniku pashe je bil tudi on v Jeruzalemu.

⁸ Herod si je že dolgo želel spoznati Jezusa. Mnogo je slišal o njem in je upal, da bo Jezus pred njim storil kak čudež.

⁹ Kralj mu je postavljal vprašanje za vprašanjem, Jezus pa mu ni niti enkrat odgovoril.

¹⁰ Toliko več pa so govorili veliki duhovniki in verski učitelji, ki so tudi prišli in so ga vedno bolj obtoževali.

¹¹ Tudi Herod in njegovi vojaki niso prikrivali, da prezirajo Jezusa. Oblekli so mu kraljevski plašč in ga poslali nazaj k Pilatu.

¹² Tega dne sta Herod in Pilat – dotlej sovražnika – postala prijatelja.

Nasprotniki izsilijo smrtno obsodbo

¹³ Pred velikimi duhovniki in voditelji ljudstva ter pred zbrano množico

¹⁴ je Pilat spregovoril: “Pripeljali ste mi tega moža in ga obtožili, da ščuva ljudi. Zaslišal sem ga pred vami ter prišel do zaključka, da je nedolžen.

¹⁵ Enakega mišljenja je tudi Herod. Zato ga je tudi poslal nazaj. Obtoženi ni storil ničesar, za kar bi zaslužil smrt.

¹⁶ Naročil bom, naj ga bičajo, potem pa naj ga izpustijo.”

¹⁷ Pilat je vsako leto ob prazniku pashe izpustil nekoga izmed jetnikov.

¹⁸ Tedaj se je ljudstvo vznemirilo in začelo enoglasno kričati: “Proč s tem Jezusom! Izpusti Barabo!”

¹⁹ Baraba je sedel v ječi, ker je sodeloval pri neki vstaji v Jeruzalemu ter bil obsojen zaradi umora.

²⁰ Še enkrat je Pilat poskušal pregovoriti množico, ker bi rad izpustil Jezusa.

²¹ Oni pa so kričali samo še glasneje: “Na križ z njim!”

²² Še tretjič je poskušal Pilat: “Kakšen zločin pa je zagrešil? Jaz ne vidim ničesar, za kar bi zaslužil smrtno kazen! Naj ga bičajo, potem pa ga izpustim.”

²³ Razjarjena množica pa je samo še glasneje kričala: “Križaj ga!” dokler ni Pilat popustil

²⁴ in izpolnil njihovo zahtevo.

²⁵ Barabo je izpustil; izpustil je človeka, ki je razdražil ljudstvo, da se je uprlo in, ki je bil kriv umora. Jezusa pa je obsodil na smrt na križu, tako kot so zahtevali.

Na poti v smrt

²⁶ Ko so šli na mesto križanja so srečali Simona, ki se je pravkar vračal s polja. Po rodu je bil iz Cirene v severni Afriki. Prisilili so ga, da gre z njimi in nese Jezusov križ.

²⁷ Brezštevilni ljudje so šli za Jezusom na kraj, kjer naj bi ga križali. Med množico so bile mnoge žene, ki so glasno jokale.

²⁸ Njim je Jezus zaklical: “Ne jokajte nad mano, Jeruzalemčanke! Jokajte nad sabo in nad svojimi otroki!

²⁹ Prišel bo namreč čas, ko bodo govorili: ‘Srečne so tiste žene, ki nimajo otrok!’

³⁰ Ljudje bodo vroče želeli, da bi se gore zvrnile na njih in da bi jih pokrili hribi, da bi bilo tako konec njihovemu trpljenju.

³¹ Če tako ravnajo z menoj, ki sem Živo Drevo, kako bodo šele ravnali z vami, ki ste suha drevesa?”

Križanje

³² Z Jezusom so odpeljali iz mesta dva zločinca

³³ na kraj, ki so ga imenovali “mesto lobanje”. Tu so pribili Jezusa na križ, na njegovi levi in desni pa oba zločinca.

³⁴ Jezus pa je molil: “Oče, odpusti jim, kajti ne vedo, kaj delajo!” Pod križem so vojaki žrebali za njegovo obleko.

³⁵ Radovedna množica je stala naokrog in pazila, da ji slučajno ne bi kaj ušlo. Voditelji ljudstva so se posmehovali Jezusu: “Mnogim je pomagal! Če je zares Rešitelj, ki ga je poslal Bog, naj vendar pomaga sebi!”

³⁶ Tudi vojaki so se mu posmehovali. Dajali so mu piti skisano vino

³⁷ in mu govorili: “Če si kralj Judov, se vendar reši!”

³⁸ Nad njim je bil napis: To je kralj Judov.

³⁹ Tudi eden izmed obeh zločincev, ki sta bila z njim križana, ga je preklinjal: “Ali si Rešitelj? Dokaži! Pomagaj sebi in nama!”

⁴⁰ Drugi zločinec pa ga je pokaral: “Ali se ne bojiš Boga niti zdaj, ko boš vsak trenutek umrl?

⁴¹ Midva visiva tukaj upravičeno. Zaslužila sva smrt. Ta tukaj pa je nedolžen; ničesar slabega ni storil.”

⁴² Jezusu je dejal: “Gospod, misli name, ko boš prišel v svoje kraljestvo.”

⁴³ Tedaj mu je Jezus odgovoril: “Zagotavljam ti, še danes boš z menoj v raju.”

Jezus umre na križu

⁴⁴ Opoldne se je naenkrat stemnilo po vsej deželi. Ta tema je trajala tri ure.

⁴⁵ Naenkrat se je pretrgala zavesa v templju od vrha do tal.

⁴⁶ Jezus je še enkrat glasno zakričal: “Oče, v tvoje roke izročam svojega duha!” Potem je umrl.

⁴⁷ Ko je rimski oficir, ki je nadzoroval usmrtitev, videl, kaj se je zgodilo, je poln strahospoštovanja do Boga izjavil: “Ta mož je bil zares nedolžen!”

⁴⁸ Ljudje, ki so prišli gledat križanje, so videli, da je Jezus mrtev in so žalostni odšli na svoje domove.

⁴⁹ Jezusovi prijatelji in žene, ki so prišle z njim iz Galileje, pa so vse opazovali od daleč.

Jezusa pokopljejo

^50-52 Jožef, neki mož iz Arimateje, mesta v Judeji, je šel k Pilatu in ga prosil, da bi smel pokopati Jezusa. Bil je član sodnega zbora, dober in pravičen človek, ki je čakal prihod obljubljenega Osvoboditelja. Ni soglašal s sodnim zborom, ko so sklenili, da umorijo Jezusa.

⁵³ Tako je vzel Jezusa s križa, zavil mrtvega v velik platnen prt in ga položil v nov, v skalo vklesan grob, v katerem še nihče ni bil pokopan.

⁵⁴ Vse to se je zgodilo v petek pozno popoldne, neposredno pred nastopom sobote.

⁵⁵ Z Jožefom so šle tudi žene, ki so šle za Jezusom iz Galileje. Gledale so, kako je bil mrtev položen v grob.

⁵⁶ Potem so se vrnile v mesto, da bi pripravile olja in mazila za balzamiranje. Kakor zahteva judovski zakon, so soboto preživeli v tišini.