Sv. Lukež 20 - Živa Nova zaveza

Vprašanja brez odgovorov

¹ Nekega dne, ko je Jezus učil in pridigal o radostnem sporočilu v templju, so nenadoma prišli k njemu veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva.

² “S kakšnim pooblastilom ravnaš tako v templju,” so hoteli vedeti, “in kdo ti je dal to pooblastilo?”

³ “Preden odgovorim na vaše vprašanje, bi vas jaz rad nekaj vprašal,” je odgovoril Jezus.

⁴ “Kako je z Janezovim krstom – ali je od Boga ali od ljudi?”

⁵ Pogovarjali so se med seboj in takole zaključili: “Če rečemo: ‘Od Boga,’ nas bo vprašal: ‘Zakaj mu potem niste verovali?’

⁶ Če pa rečemo: ‘Od ljudi,’ nas bo ljudstvo kamenjalo, kajti vsi verujejo, da je bil Janez prerok.”

⁷ Zato so nazadnje odgovorili: “Ne vemo od kod je.” Jezus pa je dejal:

⁸ “Tudi jaz vam ne bom odgovoril na vaše vprašanje.”

Ljudje zavračajo Boga

⁹ Zdaj je Jezus povedal svojim učencem tole zgodbo: “Neki človek je zasadil vinograd. Dal ga je v najem in za daljši čas odpotoval v tujino.

¹⁰ Ob času trgatve je poslal človeka, ki naj bi mu prinesel dogovorjeni del pridelka. Najemniki pa so ga pretepli in ga poslali praznih rok nazaj.

¹¹ Nato je lastnik vinograda poslal drugega moža. Tudi njemu se je zgodilo enako. Najemniki so ga ozmerjali in spodili praznih rok.

¹² Poslal je še tretjega človeka. Pretepli so ga do krvi in odgnali.

¹³ ‘Kaj naj storim?’ se je vprašal lastnik. ‘Svojega sina, katerega ljubim, bom poslal v vinograd! Gotovo bodo vsaj njemu izkazali več spoštovanja.’

¹⁴ Ko so najemniki videli sina, so dejali: ‘To je zdaj naš trenutek! Ta bo po očetovi smrti podedoval vinograd. Pridite, ubijmo ga, pa bo vse to naše!’

¹⁵ Vlekli so ga iz vinograda in ga ubili. Kaj mislite, da bo lastnik vinograda storil?” je vprašal Jezus svoje poslušalce

¹⁶ “Pomoril jih bo in dal vinograd drugim najemnikom.” Poslušalci so zmajevali z glavami in menili: “Kaj takega je vendar nemogoče, da bi se zgodilo!”

¹⁷ Jezus jih je pogledal in vprašal: “Kaj pa potem pomeni naslednji stavek iz pisma: ‘Kamen, ki so ga zidarji vrgli proč, je zdaj postal temeljni kamen?’ ”

¹⁸ In še to je dodal: “Kdor se spotakne ob ta kamen, se bo razletel v kose, na kogar pa kamen pade, ga bo zdrobil v prah.”

“Dajte Bogu, kar mu pripada”

¹⁹ Potem, ko je Jezus povedal to zgodbo, bi ga veliki duhovniki in verski učitelji najraje takoj prijeli. Spoznali so, da je s to zgodbo mislil nanje. Toda bali so se, ker je bil Jezus pri ljudstvu zelo priljubljen.

²⁰ Poslej so skrbno pazili nanj in iskali priložnosti, da bi ga obtožili. Poslali so nekaj mož, ki so hlinili pravičnost in upali, da bodo speljali Jezusa, da bo rekel kakšno besedo, za katero ga bodo lahko zatožili rimskim oblastem.

²¹ Ti ljudje so torej prišli k Jezusu in ga vprašali: “Učitelj, vemo, da učiš in govoriš, kar je prav. Ne oziraš se na to, kaj ljudje želijo slišati, ampak nas učiš o tem, kako želi Bog, da bi živeli.

²² Zato te prosimo za nasvet: Ali je prav, da plačujemo rimskemu cesarju davek?”

²³ Jezus je vedel, kakšni so njihovi nameni, zato je dejal:

²⁴ “Pokažite mi kovanec! Čigava podoba in čigavo ime je vtisnjeno na njem?” Odgovorili so: “To je podoba rimskega cesarja in njegovo ime.”

²⁵ “Dajte potem cesarju, kar je njegovega,” je odgovoril Jezus, “kar pa pripada Bogu, dajte njemu!”

²⁶ Tako jim ni uspelo zvabiti Jezusa pred vsem ljudstvom v past. Njegov odgovor jih je tako presenetil, da so molče odšli.

Ali bodo mrtvi oživeli?

²⁷ Nekaj saducejev – oni namreč ne verujejo v vstajenje mrtvih –

²⁸ je prišlo k Jezusu in ga vprašalo: “V Mojzesovem zakonu piše: ‘Če umre mož, ki je bil poročen, brez otrok, naj se njegov brat poroči z vdovo in prvi otrok naj bo dedič za umrlim.’

²⁹ Bilo je sedem bratov. Najstarejši se je poročil in umrl brez otrok.

³⁰ Potem se je njegov brat poročil z vdovo, toda tudi ta zakon je ostal brez otrok.

³¹ Tako je šlo naprej, dokler ni bilo vseh sedem poročenih z njo, otrok pa ni bilo.

³² Na koncu je umrla tudi žena.

³³ Takole se zdaj glasi naše vprašanje: Čigava bo ta žena ob vstajenju mrtvih? Z njo je bilo namreč poročenih vseh sedem bratov!”

³⁴ Jezus je odgovoril saducejem: “Zakonska zveza je samo za ljudi na tem svetu.

³⁵ Tisti pa, ki dobijo večno življenje in pridejo v nebeško kraljestvo, ne bodo več sklepali zakonske zveze.

³⁶ Tudi umrli več ne bodo, kot umirajo ljudje tukaj na zemlji, temveč bodo večno živeli kakor angeli in bodo prišteti k Božjim otrokom. Vstali so namreč od mrtvih v novo življenje.

³⁷ Kar pa zadeva drugo vprašanje, če bodo mrtvi oživeli, je nanj odgovoril že Mojzes, ko pripoveduje, kako se mu je prikazal Bog v gorečem grmu. Imenuje ga Boga Abrahama, Izaka in Jakoba.

³⁸ On je Bog živih in ne mrtvih. Zanj so oni živi.”

³⁹ Nekaj verskih učiteljev mu je potrdilo: “To si dobro rekel, učitelj.”

⁴⁰ Nihče več pa si ni upal še kaj vprašati.

Kdo je Kristus?

⁴¹ Potem jih je Jezus vprašal: “Kako lahko trdijo, da je Kristus Davidov Sin?

⁴² David sam namreč piše v psalmih: ‘Bog je dejal mojemu Gospodu: Sedi na častno mesto na moji desni strani,

⁴³ dokler ne storim, da ti bodo vsi sovražniki pokorni.’

⁴⁴ David torej imenuje Kristusa ‘Gospoda’. Kako more biti istočasno Davidov Sin in Davidov Bog?”

Hinavščino bo Bog strogo kaznoval

⁴⁵ Pred vsem ljudstvom, ki se je zbralo, je Jezus rekel svojim učencem:

⁴⁶ “Ne bodite kakor verski učitelji, ki se radi sprehajajo po ulicah v svečanih oblekah in jim je všeč, če jih ljudje spoštljivo pozdravljajo. Kadar je v sinagogi Božja služba, sedijo v prvih vrstah na svečanostih pa imajo častna mesta.

⁴⁷ Pohlepno si prisvajajo imetje vdov, ki nimajo nikogar, da bi jih zaščitil. Svoje hudobne namene pa skrivajo za dolgimi molitvami. Neusmiljeno jih bo zadela Božja kazen.”