Sv. Lukež 2 - Živa Nova zaveza

¹ V tem času je zapovedal cesar Avgust, naj vse prebivalce rimskega cesarstva popišejo, da bi jih lahko obdavčili.

² Takega štetja prebivalstva dotlej še ni bilo. V tem času je bil Kvirinij guverner v Siriji.

³ Vsak je moral potovati v kraj, od koder je bil po svojem poreklu, da bi se tam zapisal.

⁴ Ker je bil Jožef Davidov potomec, le-ta pa je bil rojen v Betlehemu, je potoval iz Nazareta v Galileji v Betlehem v Judeji.

⁵ Tu naj bi se Jožef zapisal skupaj s svojo mlado ženo Marijo, ki je pričakovala otroka.

⁶ Ko sta bila v Betlehemu, je Marija rodila svojega prvega otroka – sina.

⁷ Povila ga je v plenice in ga položila v jasli v hlevu, ker nista dobila prenočišča v gostilni.

Pastirji na poljani

⁸ To noč je nekaj pastirjev čuvalo svoje črede na poljani.

⁹ Nenadoma je pristopil Božji angel in vso pokrajino je obsijala Božja slava. Pastirji so se prestrašili,

¹⁰ toda angel jim je dejal: “Ne bojte se! Prinašam vam čudovito sporočilo, ki velja vsem ljudem:

¹¹ Danes je v mestu, kjer je bil rojen David, prišel na svet Rešitelj sveta. To je Kristus, Gospod.

¹² Takole ga boste prepoznali: v jaslih leži otrok, povit v plenice.”

¹³ Naenkrat so jih obkrožili brezštevilni angeli, ki so hvalili Boga:

¹⁴ “Slava in čast naj bo Bogu v nebesih, med ljudmi na zemlji, ki mu želijo ugajati, pa naj vlada mir.”

¹⁵ Potem ko so jih angeli zapustili, so pastirji dejali drug drugemu: “Pojdimo v Betlehem. Videli bomo, kar se je tam zgodilo in o čemer nam je pripovedoval Božji angel.”

¹⁶ Takoj so se odpravili na pot in našli so Marijo in Jožefa in otroka, ki je ležal v jaslih.

¹⁷ Pastirji so pripovedovali vsem o tem, kar so doživeli in kar jim je povedal angel.

¹⁸ Vsi, ki so slišali njihovo sporočilo, so se temu zelo čudili.

¹⁹ Marija pa si je zapomnila vsako besedo in kar naprej je premišljala o tem.

²⁰ Potem so se pastirji vrnili k svojim čredam. Hvalili so Boga in se mu zahvaljevali za vse, kar so doživeli to noč. Vse je bilo prav tako, kot so jim povedali angeli.

Jezusa priznajo kot Rešitelja

²¹ Ko so otroka čez osem dni obrezali, so mu dali ime Jezus. To je bilo ime, ki ga je naznanil angel, še preden je bil Jezus spočet.

²² Ko je za Marijo prišel čas, da prinese žrtev za svoje očiščenje po rojstvu otroka, kakor je zahteval Mojzesov zakon, sta Jožef in Marija prinesla otroka v Jeruzalem, da bi ga posvetila Bogu.

²³ V zakonu je bilo jasno zapisano: “Vsak prvi sin v družini in prvi samec, ki ga povrže žival, naj pripada Gospodu.”

²⁴ Prinesla sta tudi žrtev. Zakon je zahteval dve grlici ali dva goloba.

²⁵ V Jeruzalemu je prebival mož po imenu Simeon. Živel je tako, kot je Bog želel, v vsem se je držal njegovih zapovedi in željno pričakoval Izraelovega Rešitelja. Simeon je bil napolnjen z Božjim Svetim Duhom.

²⁶ Le-ta mu je tudi naznanil, da ne bo umrl prej, preden bo videl Kristusa, Rešitelja.

²⁷ Tega dne ga je Sveti Duh spodbudil, da je šel v tempelj. Ko sta Marija in Jožef prinesla otroka, da bi ga posvetila Bogu,

²⁸ ga je Simeon vzel v naročje in je hvalil Boga:

²⁹ “Gospod,” tako je dejal, “zdaj lahko v miru umrem.

³⁰ Videl sem namreč tega, za katerega si mi obljubil, da ga bom videl, Osvoboditelja,

³¹ ki si ga dal vsemu svetu.

³² On je luč vsem narodom in on bo slava tvojega ljudstva Izraela.”

³³ Marija in Jožef sta se čudila njegovim besedam.

^34-35 Simeon ju je blagoslovil, potem pa je rekel Mariji: “Meč bo prebodel tvoje srce, kajti mnogi v Izraelu bodo zavrgli tega otroka in to bo njihova nesreča. Za mnoge druge pa bo on največja radost in najbolj skrite misli mnogih src bodo razodete.”

³⁶ Ana, prerokinja, je bila tudi v templju tistega dne. Bila je Fanuelova hči iz Aserjevega rodu. Samo sedem let je živela v zakonu,

³⁷ zdaj pa je bila že dolgo vdova in je imela štiriinosemdeset let. Le redko je odhajala iz templja. Da bi služila Bogu, je molila in se postila dan in noč.

³⁸ Medtem ko se je Simeon še pogovarjal z Marijo in Jožefom, je pristopila in je prav tako začela hvaliti Boga. Vsem, ki so pričakovali osvoboditev Jeruzalema, je pripovedovala o tem otroku.

³⁹ Ko sta Jožef in Marija izpolnila vse predpise zakona, sta krenila nazaj v Nazaret v Galileji.

⁴⁰ Otrok je rastel in v njem je bila Božja modrost. Vsem je bilo jasno, da na njem počiva Božji blagoslov.

Dvanajstletni Jezus v templju

⁴¹ Leto za letom sta Jožef in Marija odhajala za velikonočni praznik v Jeruzalem.

⁴² Ko je bilo Jezusu dvanajst let, sta ga prvič vzela s seboj.

⁴³ Po prazničnih dneh sta se napotila nazaj proti domu. Nista opazila, da je Jezus ostal v Jeruzalemu. Prvi dan potovanja se sploh nista vznemirjala zaradi tega,

⁴⁴ ker sta menila, da je pri sorodnikih in prijateljih.

⁴⁵ Ko pa ga nista našla tam, sta se zaskrbljena vrnila v Jeruzalem in sta ga iskala vsepovsod po mestu.

⁴⁶ Končno, čez tri dni, sta našla Jezusa v templju. Sedel je skupaj z verskimi učitelji, pazljivo jih je poslušal in jim postavljal vprašanja.

⁴⁷ Vsi so se čudili njegovemu znanju in odgovorom.

⁴⁸ Starša nista vedela, kaj naj si mislita. “Sin,” mu je rekla mati, “kako si nama mogel storiti kaj takega? Zaskrbljena sva te vsepovsod iskala!”

⁴⁹ “Zakaj pa sta me iskala?” je vprašal Jezus. “Saj bi morala vedeti, da sem v templju, v hiši mojega Očeta.”

⁵⁰ Onadva pa nista razumela, kaj je mislil s tem.

⁵¹ Potem so se skupaj vrnili v Nazaret in Jezus je bil poslušen svojim staršem. Njegova mati pa je pogosto razmišljala o vsem tem, kar je doživela.

⁵² Tako je Jezus odraščal. Tudi njegovo znanje in razumnost sta se množila. Ljudje in tudi Bog pa so ga imeli radi.