Sv. Lukež 14 - Živa Nova zaveza

Ali je prepovedano pomagati?

¹ Neke sobote je bil Jezus v gosteh pri uglednem farizeju. Vsi prisotni so ga strogo opazovali.

² Potem je prišel neki človek, ki je imel vodo v telesu. Ali ga bo Jezus ozdravil v soboto?

³ Jezus je vedel, kaj mislijo, zato je vprašal farizeje in verske učitelje: “Ali je po zakonu dovoljeno ozdraviti človeka v soboto ali ne?”

⁴ Ko mu niso odgovorili, je prijel bolnika za roko, ga ozdravil in ga pustil, da je odšel.

⁵ Potem je vprašal goste: “Kaj storite, če vam v soboto pade osel ali vol v vodnjak? Ali ju ne izvlečete tako hitro, kot je to le mogoče? Ali morda čakate, da bo minila sobota?”

⁶ Na to mu niso mogli ničesar odgovoriti.

Kdo dobi najboljše mesto?

⁷ Ko je Jezus opazil, kako se gostje prerivajo, da bi dobili najboljša mesta, jim je povedal naslednji primer, da bi jih poučil:

⁸ “Ko si povabljen na svatbeno svečanost, ne sedi v ospredje na najboljše mesto. Lahko se zgodi, da pride nekdo, ki je uglednejši kot ti.

⁹ Gostitelj bo potem z njim prišel k tebi in ti dejal: ‘To mesto je rezervirano za tega moža!’ Tedaj boš moral oditi pred vsemi gosti na zadnje mesto.

¹⁰ Ali ni mnogo bolje, da že v začetku sedeš tja? Ko te bo gostitelj prišel pozdravit, ti bo morda dejal: ‘Prijatelj, zate imam boljše mesto!’ Tako boš počaščen pred vsemi gosti.

¹¹ Kdor se dela pomembnega, bo doživel ponižanje, kdor pa se poniža, bo počaščen.”

¹² Končno je Jezus rekel svojemu gostitelju: “Kadar vabiš k obedu, ne vabi prijateljev, bratov, sorodnikov in bogatih sosedov. Ti se bodo zahvalili in te povabili k sebi na obed ob neki drugi priložnosti in to bo vse.

¹³ Raje povabi siromašne, pohabljene, hrome in slepe.

¹⁴ Tako boš pomagal ljudem, ki ti tega ne morejo povrniti. Bog pa te bo za to ob dnevu vstajenja pobožnih nagradil.”

Bog poziva k obedu

¹⁵ Ko je nekdo izmed gostov to slišal, je zaklical: “Kakšna prednost je priti v Božje kraljestvo!”

¹⁶ Jezus je odgovoril z naslednjo zgodbo: “Neki človek je pripravil svečan obed in je povabil mnoge goste.

¹⁷ Ko je bilo vse pripravljeno, je poslal k povabljencem svojega služabnika: ‘Vse je pripravljeno. Pridite!’

¹⁸ Vendar ni nihče prišel. Vsak se je na svoj način opravičil. ‘Pravkar sem kupil polje,’ je dejal nekdo izmed povabljencev, ‘zdaj si ga moram ogledati. Oprosti mi, ne morem priti!’

¹⁹ Drugi je dejal: ‘Žal ne morem priti. Pravkar sem kupil pet parov volov, pa jih moram preizkusiti.’

²⁰ Tretji se je opravičil in dejal: ‘Pravkar sem se oženil. Gotovo razumeš, da ne morem priti.’

²¹ Služabnik se je vrnil in je o tem poročal svojemu gospodarju. Ta se je razjezil in dejal: ‘Pojdi na ulice in na mestne trge ter pripelji berače, pohabljene, hrome in slepe!’

²² Pa tudi tedaj je bilo še prostora.

²³ ‘Pojdi na ceste in podeželje,’ je zapovedal gospodar, ‘in privedi kogarkoli najdeš. Vsi so povabljeni. Moja hiša mora biti polna!

²⁴ Tisti pa, ki sem jih najprej povabil, ne bodo dobili niti zalogaja.’ ”

Jezus zahteva vse: Ali je to preveč?

²⁵ Tako kot mnogokrat je Jezusa tudi tokrat obkrožala velika množica. Ob tej priložnosti je svojim poslušalcem jasno povedal:

²⁶ Tistemu, ki hoče hoditi z menoj, moram pomeniti več kot vse drugo v njegovem življenju: več kot starši žena, otroci, bratje in sestre, da, več kot samo življenje. Samo tako je lahko moj učenec.

²⁷ Nihče ne more biti moj učenec, kdor ne nosi svojega križa in gre za menoj.

²⁸ “Toda nikar ne začenjajte, dokler niste preračunali, koliko vas bo to stalo. Kdor namreč želi graditi hišo, poprej dobro preračuna, če ima sredstva za gradnjo.

²⁹ Noben pameten gradbenik ne bo začel graditi tako nepremišljeno, da bo že potem, ko bo zgradil temelj, ostal brez denarja. Ljudje se mu bodo smejali, češ:

³⁰ ‘Hotel je graditi hišo, toda sredstva so zadostovala samo za temelj!’

³¹ Ali – kateremu kralju bi prišlo na misel, da bi drugemu napovedal vojno, ne da bi se posvetoval s svojimi svetovalci, če more njegova vojska, ki šteje deset tisoč mož, premagati sovražnikovo vojsko, ki šteje dvajset tisoč mož?

³² Če vidi, da bi s tem tvegal preveč, bo raje poslal posredovalca, ko je sovražna vojska še daleč, da bi se pogajal za mir.

³³ Tako ne more biti nihče moj učenec, kdor najprej ne sede in ne prešteje vseh svojih dobrin, potem pa se jih zaradi mene odreče.

³⁴ Kaj nam koristi sol, ki je izgubila slanost?

³⁵ Neuporabna je, ker je brez okusa. Ne moremo je uporabiti niti kot gnojilo. Moramo jo vreči proč. Dobro me poslušajte, da bi razumeli, kaj mislim s tem reči!”