Sv. Lukež 10 - Živa Nova zaveza

Delavci na Božjem polju

¹ Potem je Jezus izbral sedemdeset drugih učencev in jih poslal po dva in dva v mesta in vasi, v katera je potem nameraval oditi še sam.

² Preden so se odpravili na pot, jim je rekel: “Žetev je bogata, toda premalo delavcev je, da bi jo spravili s polja. Zato prosite Boga, ki je gospodar žetve, da pošlje več delavcev, ki bodo spravljali žetev.

³ Zdaj pa pojdite! Vem, da vas pošiljam kot jagnjeta med volkove.

⁴ Ne jemljite denarja, torbe, ali rezervnega para čevljev na pot in ne izgubljajte časa s pozdravljanjem ljudi po poti.

⁵ Ko vstopite v hišo, jo blagoslovite in recite: ‘Naj bo mir s to hišo!’

⁶ Če bodo ljudje sprejeli Božji mir, bo mir, ki jim ga prinašate, ostal pri njih. Če pa vaše sporočilo o miru zavrnejo, tudi Božji mir ne bo ostal v tej hiši.

⁷ Zato ostanite tam, kjer ste dobrodošli in se ne selite od hiše do hiše. Jejte in pijte, kar vam ponudijo, kajti vsak delavec je za svoje delo vreden pravičnega plačila.

⁸ Če pridete v mesto, v katerem vas ljudje radi sprejmejo, jejte, kar postavijo pred vas.

⁹ Zdravite bolne, ki so tu in jim govorite: ‘Božje kraljestvo vam je zdaj zelo blizu.’

¹⁰ Če pa vas kjerkoli ne bi hoteli sprejeti, odidite iz tega mesta, prebivalcem pa recite:

¹¹ ‘Sami ste izrekli svojo sodbo. Celo prah z vaših cest otresamo s svojih nog. Vendar ne pozabite, kako blizu Božjega kraljestva ste bili!’

¹² Vsekakor bo prebivalcem Sodome laže ob dnevu sodbe kakor ljudem iz tega mesta!

¹³ Gorje vam, prebivalci Horazina in Betsajde! Če bi se namreč čudeži, ki ste jim bili vi priče, zgodili v pristaniških mestih Tiru in Sidonu, bi se njuni prebivalci davno iskreno kesali za svoje grehe in spremenili način življenja.

¹⁴ Ob dnevu sodbe bo Tiru in Sidonu laže kakor vam!

¹⁵ In vi, prebivalci iz Kafarnauma? Kaj naj rečem vam? Da boste povzdignjeni do neba? Ne, vrženi boste v pekel!”

¹⁶ Potem je rekel učencem: “Kdor posluša vas, posluša mene. Kdor zavrača vas, zavrača mene. Kdor pa zavrača mene, zavrača tudi Boga, ki me je poslal.”

Sedemdesetero učencev se vrne

¹⁷ Ko se je sedemdeset učencev vrnilo, so navdušeno poročali: “Gospod, celo demoni so nas morali poslušati, ko smo omenjali tvoje ime!”

¹⁸ “Vem,” je odgovoril Jezus, “kajti videl sem, da je satan kot blisk padel z neba.

¹⁹ Dal sem vam moč, da stopate na kače in na škorpijone ter da premagate sovražnika. Nič vam ne more škodovati.

²⁰ Toda to sploh ni pomembno, da so vam demoni poslušni; mnogo bolj se lahko veselite tega, da ste zapisani v nebesih kot nebeški državljani!”

Jezus se zahvaljuje Očetu

²¹ Poln Svetega Duha je Jezus molil in vsega je prevzela radost: “Moj Oče, gospodar nebes in zemlje, zahvaljujem se ti, da si prikril resnico tistim, ki mislijo, da so pametni in si jo razodel nevednim. Da, Oče, taka je bila tvoja volja.

²² Oče mi je dal vso moč. Nihče razen Očeta ne ve, kdo je Sin. Kdo je Oče, ve samo Sin in tisti, kateremu Sin hoče razodeti.”

²³ Potem se je Jezus obrnil k svojim učencem in jim tiho dejal: “Lahko ste srečni, da vse to vidite in doživljate.

²⁴ Pravim vam: Mnogi preroki in kralji v preteklosti so želeli vse to videti, kar vidite vi in slišati, kar vi slišite, vendar niso tega niti videli niti slišali.”

Usmiljeni Samarijan – Najpomembnejša zapoved

²⁵ Potem je vstal neki verski učitelj, da bi Jezusu nastavil zanko: “Učitelj,” ga je vprašal, “kaj moram storiti, da bi dobil večno življenje?”

²⁶ Jezus je odgovoril: “Kaj piše o tem v Božjem zakonu? Kaj bereš tam?”

²⁷ Verski učitelj je odgovoril: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse duše, z vso močjo in z vsem razumom. Tudi bližnjega ljubi, kakor ljubiš samega sebe.”

²⁸ “Prav!” je odgovoril Jezus. “Delaj to, pa boš večno živel.”

²⁹ Mož pa se je hotel opravičiti (zaradi majhne ljubezni do nekaterih ljudi), zato je še naprej spraševal: “Kdo pa je moj bližnji? Kako naj to vem?”

³⁰ Jezus mu je odgovoril z naslednjo zgodbo: “Neki človek je potoval iz Jeruzalema v Jeriho. Na poti so ga napadli razbojniki. Pretepli so ga, pokradli in ga pustili napol mrtvega ležati na tleh. Potem so odšli.

³¹ Slučajno je kmalu za tem prišel mimo duhovnik. Videl je moža, ki je ležal na tleh ter je šel na drugo stran ceste in nadaljeval pot.

³² Tempeljski služabnik je stopil k ranjenemu človeku, ki je ležal na tleh, potem pa odšel.

³³ Nazadnje je prišel mimo preziran Samarijan. Ko je videl ranjenca, se mu je zasmilil.

³⁴ Sklonil se je k njemu, mu očistil rane ter jih obvezal. Potem ga je posadil na svojega osla, sam pa je šel poleg, dokler nista dospela do gostilne, kjer je poskrbel zanj.

³⁵ Ko je naslednjega dne moral kreniti dalje, je dal gostilničarju denar in ga zaprosil: ‘Skrbi za tega moža, dokler ne bo ozdravel. V kolikor ne bi bilo zadosti denarja, ti bom razliko povrnil, ko se bom vračal.’

³⁶ Kdo izmed teh treh,” je vprašal Jezus verskega učitelja, “je po tvojem mnenju izpolnil Božji zakon in ravnal kot bližnji v odnosu do moža, ki so ga napadli razbojniki?”

³⁷ Verski učitelj je odvrnil: “Vsekakor tisti, ki mu je pomagal.” “Potem pojdi in se ravnaj po njegovem zgledu!” mu je rekel Jezus.

Marija in Marta: Kaj je pomembno?

³⁸ Ko je Jezus s svojimi učenci nadaljeval pot proti Jeruzalemu, so prišli v neko vas, kjer jih je neka žena po imenu Marta sprejela v svoj dom.

³⁹ Marija, njena sestra, je sedla k Jezusu in ga pazljivo poslušala.

⁴⁰ Marta je bila vznemirjena, ker je sama morala streči svojim gostom. Končno je prišla k Jezusu in ga vprašala: “Gospod, ali ne vidiš, da mi moja sestra nič ne pomaga? Prepušča mi vse delo. Ali ji ne bi mogel reči, naj mi priskoči na pomoč?”

⁴¹ Jezus ji je odgovoril: “Marta, Marta, toliko se vznemirjaš zaradi teh malenkosti.

⁴² Dejansko pa je samo ena stvar, za katero si je vredno prizadevati! Marija je to doumela in ne bom je odvračal od tega.”