Sv. Janez 20 - Živa Nova zaveza

Jezus živi

¹ Zgodaj zjutraj prvega dne po soboti, ko je bila še tema, je šla Marija Magdalena h grobu. Ko je videla, da je kamen odvaljen od groba,

² je tekla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil. Razburjena jima je pripovedovala: “Gospoda so odnesli iz groba in ne vemo kam.”

³ Potem sta Peter in drugi učenec pohitela h grobu.

⁴ Skupaj sta krenila, toda drugi učenec je bil hitrejši od Petra in je prišel prvi h grobu.

⁵ Ne da bi vstopil, je pogledal v grob in videl platnene prte, ki so ležali tam.

⁶ Potem je prišel tudi Simon Peter. Vstopil je v grob in je prav tako videl platnene prte

⁷ in prt, ki je pokrival Jezusovo glavo. Ta je ležal zložen ob strani.

⁸ Zdaj je vstopil tudi drugi učenec, ki je prispel prvi, v grobno votlino. Ozrl se je okrog sebe in zdaj je verjel, da je Jezus vstal od mrtvih.

⁹ Do tega trenutka namreč še niso razumeli mesta v Svetem pismu, kjer piše, da bo Jezus vstal od mrtvih.

¹⁰ Učenci so zapustili grob ter so se vrnili v Jeruzalem.

Jezus sreča Marijo Magdaleno

¹¹ Medtem se je vrnila tudi Marija in je vsa žalostna stala pri grobu. Jokala je in gledala v votlino

¹² ter je naenkrat zagledala dva angela oblečena v bele obleke, ki sta sedela tam, kjer je ležal Jezus: eden pri glavi, drugi pa pri nogah.

¹³ “Zakaj jokaš?” sta vprašala angela. “Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga odnesli,” je odgovorila Marija Magdalena.

¹⁴ Ko se je Marija obrnila, je videla Jezusa, ki je stal pred njo. Toda ni ga prepoznala.

¹⁵ “Zakaj jokaš?” jo je vprašal. “Koga iščeš?” Marija je imela Jezusa za vrtnarja in zato je vprašala: “Ali si ga ti vzel? Povej mi, kam si ga odnesel. Šla bom ponj.”

¹⁶ “Marija!” je zdaj rekel Jezus. Zdrznila se je in ga prepoznala. “Rabuni!” je zaklicala. (Po hebrejsko to pomeni: “Moj učitelj”).

¹⁷ “Ne dotikaj se me!” je dejal, “kajti nisem se še vrnil k svojemu Očetu. Pojdi in poišči moje brate in jim povej, da grem k svojemu Očetu in k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k vašemu Bogu.”

¹⁸ Marija Magdalena je zdaj tekla k učencem in jim povedala: “Gospoda sem videla!” Povedala jim je vse, kar ji je rekel Jezus.

Jezus se pokaže učencem

¹⁹ Tega nedeljskega večera so bili vsi učenci skupaj. Iz strahu pred Judi so skrbno zaprli vrata. Naenkrat je bil Jezus pri njih. Stopil je v sredo mednje in jih pozdravil: “Mir bodi z vami!”

²⁰ Potem jim je pokazal rane na rokah in na strani. Ko so učenci videli svojega Gospoda, so se zelo razveselili.

²¹ Jezus jim je znova dejal: “Mir bodi z vami! Kot je Oče mene poslal na ta svet, tako pošiljam jaz vas.”

²² Potem je dihnil vanje in jim dejal: “Sprejmite Svetega Duha!

²³ Komur odpustite greh, temu bo odpuščeno, komur pa ne odpustite, mu ne bo odpuščeno.”

²⁴ Tomaž, eden izmed dvanajsterih učencev, ki so ga imenovali tudi Dvojček, ni bil tukaj, ko se je vse to zgodilo.

²⁵ Zato so mu pripovedovali: “Videli smo Gospoda!” On pa je dvomil v to in je dejal: “Verjel bom šele, ko bom videl njegove prebodene roke. S svojimi prsti jih hočem otipati in roko hočem položiti v rano na njegovi strani. Prej vsega tega ne verjamem.”

²⁶ Čez osem dni so se učenci spet sestali. Tokrat je bil tudi Tomaž med njimi. Čeprav so spet zaprli vrata, je Jezus naenkrat stal v njihovi sredi ter jih pozdravil: “Mir bodi z vami!”

²⁷ Potem se je obrnil k Tomažu: “Položi prst v moje prebodene roke! Daj mi roko in jo položi v zaraslino na moji strani! Ne dvomi več, ampak veruj!”

²⁸ Tomaž je odgovoril: “Moj Gospod in moj Bog!”

²⁹ Jezus pa mu je rekel: “Veruješ, ker si me videl. Kako srečni so lahko šele tisti, ki ne vidijo, pa vendar verujejo.”

Namen te knjige

³⁰ Učenci so doživeli še mnoge druge Jezusove čudeže, ki niso opisani v tej knjigi.

³¹ Tisti pa, ki so tukaj našteti, so napisani zato, da bi verovali, da je Jezus Kristus Božji Sin in da imate po veri vanj večno življenje.