Sv. Janez 13 - Živa Nova zaveza

Umivanje nog – Jezus služi svojim učencem

¹ Na predvečer velikonočnega praznika je Jezus vedel, da je zdaj prišel čas, da odide s tega sveta in se vrne k Očetu. Ljubil je tiste, ki so bili njegovi na tem svetu in ni jih prenehal ljubiti.

² Ta večer, ko je Jezus sedel s svojimi učenci pri večerji, je hudič že zapeljal Judo Iškarijota, da bi izdal Jezusa.

³ Jezus pa je vedel, da mu je Oče dal neomejeno moč ter da je prišel od Boga in da se bo vrnil k Bogu.

⁴ Tedaj je vstal od mize, slekel je svoj plašč in si opasal brisačo.

⁵ Zlil je vodo v umivalnik in začel umivati učencem noge in jih otirati z brisačo.

⁶ Ko je prišel do Simona Petra, ga je ta zavrnil: “Gospod, ne boš mi vendar ti umival nog!”

⁷ Jezus je odgovoril: “Zdaj še ne razumeš, kaj delam. Pozneje pa boš razumel.”

⁸ Peter pa je vztrajal pri svojem: “Nikakor mi ne boš ti umival nog!” Na to mu je Jezus odvrnil: “Če ti ne umijem nog, ne moreš biti moj učenec.”

⁹ Tedaj je Peter dejal: “Gospod, če je tako, pa mi umij tudi roke in obraz in ne le noge!”

¹⁰ Jezus je odgovoril: “Kdor se je okopal, je ves čist. Temu je treba samo umiti noge. Vi ste vsi čisti – razen enega.”

¹¹ Jezus je namreč vedel, kdo naj bi ga izdal. Zato je rekel: “Niste vsi čisti.”

¹² Potem ko jim je Jezus umil noge, si je spet oblekel plašč, sedel je in vprašal svoje učence: “Ali razumete, kaj sem pravkar storil?

¹³ Imenujete me učitelja in Gospoda. Prav je tako, kajti to tudi sem.

¹⁴ Tako kot sem jaz, vaš učitelj in Gospod, vam umil noge, umivajte tudi vi noge drug drugemu.

¹⁵ S tem sem vam dal primer, ki ga posnemajte. Delajte prav tako!

¹⁶ Zapomnite si, da služabnik nikoli ni večji od gospodarja in odposlanec nikoli ni večji od tistega, ki ga je poslal.

¹⁷ Če ste to razumeli, v skladu s tem tudi ravnajte in Bog vas bo blagoslovil.

¹⁸ Zdaj ne govorim vam vsem; vem namreč, katere sem izbral za učence. To pa, kar je v Svetem pismu vnaprej napisano, se bo tudi uresničilo: ‘Nekdo, ki z menoj jé kruh, me bo izdal’ in to se bo v kratkem zgodilo.

¹⁹ To vam povem zdaj, da boste potem, ko se bo zgodilo, vedeli, da sem jaz ta, ki ga je Bog poslal.

²⁰ Ne pozabite tudi tega: kdor sprejme človeka, ki ga jaz pošljem, sprejme mene. Kdor pa sprejme mene, sprejme Očeta, ki me je poslal.”

“Eden izmed vas me bo izdal”

²¹ Potem ko je Jezus povedal to, je žalosten ponovil: “Da, res je: eden izmed vas me bo izdal!”

²² Učenci so se začudeni spogledali ter so prestrašeni poskušali ugotoviti, na koga misli.

²³ Pri mizi poleg njega je sedel učenec, ki ga je Jezus ljubil.

²⁴ Temu je Peter namignil: “Ti ga vprašaj, na koga misli!”

²⁵ Ta se je sklonil k Jezusu in tiho vprašal: “Gospod, kdo izmed nas je ta?”

²⁶ Jezus mu je odgovoril: “Tisti je, ki mu bom dal kruh, ki ga zdaj namakam v skledi.” Potem ko je pomočil kruh, ga je dal Judu, sinu Simona Iškarijota.

²⁷ Od tega trenutka je satan imel Judo povsem v svoji oblasti. “Pohiti, Juda! Čimprej opravi to, kar nameravaš storiti!” mu je rekel Jezus.

²⁸ Nihče drug pri mizi ni razumel, kaj je Jezus mislil s temi besedami.

²⁹ Mnogi so menili, da je Jezus poslal Judo, da bi nakupil vse potrebno za praznik, ali pa da bi odnesel nekaj ubogim. On je bil namreč njihov blagajnik.

³⁰ Juda je vzel kruh in odhitel v noč.

Nova zapoved o ljubezni

³¹ Potem ko jih je Juda zapustil, je Jezus dejal: “Moj čas je prišel; kmalu me bo obsijala Božja slava – in to, kar se bo zgodilo z mano, bo prineslo Bogu neizmerno čast.

³² Bog mi bo dal svojo slavo in to prav kmalu.

³³ Dragi moji otroci, kako malo časa je še dotlej, ko vas bom moral zapustiti. Tedaj ne boste mogli priti k meni, tudi če me boste še tako iskali, prav kot sem povedal judovskim voditeljem.

³⁴ Zdaj vam dajem novo zapoved – ljubite drug drugega tako kot vas jaz ljubim.

³⁵ Po vaši medsebojni ljubezni bo svet spoznal, da ste moji učenci.”

³⁶ Peter ga je tedaj vprašal: “Kam pa greš?” “Tokrat ne moreš iti z menoj,” mu je odgovoril Jezus. “Pozneje boš prišel za menoj!”

³⁷ “Zakaj pa ne morem iti s teboj zdaj?” ga je vprašal. “Pripravljen sem umreti zate!”

³⁸ Jezus je odgovoril: “Umreti zame? Preden bo petelin jutri zjutraj zapel, boš trikrat zanikal, da me sploh poznaš.”