Sv. Janez 10 - Živa Nova zaveza

Dobri pastir

¹ “Dobro si zapomnite, kar vam bom zdaj povedal,” je rekel Jezus svojim poslušalcem. “Kdor ne prihaja v hlev skozi vrata, ampak na skrivaj pleza čez zid, je gotovo tat.

² Pastir prihaja le skozi vrata k ovcam.

³ Čuvaj mu odpira vrata in ovce ga spoznajo že po glasu. Pastir jih potem kliče po imenu ter jih vodi na pašo.

⁴ Ko vse pripelje iz hleva, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas.

⁵ Nikoli ne bi šle za tujcem; nasprotno, zbežale bi od njega, ker ne poznajo njegovega glasu.”

⁶ Poslušalci, katerim je Jezus pripovedoval to zgodbo, niso razumeli, kaj je s tem mislil.

⁷ Zato je Jezus znova dejal: “Verjemite mi, jaz sem vrata.

⁸ Vsi, ki so se izdajali za pastirje pred menoj, so bili tatovi. Ovce jih niso poslušale.

⁹ Jaz sam sem vrata. Kdor prihaja k čredi skozi mene, bo rešen. Skozi ta vrata lahko hodi noter in ven in našel bo sočno pašo.

¹⁰ Tat pride, da bi kradel, ubijal in uničeval. Jaz pa prinašam vsem, ki so moji, življenje – in to v izobilju.

¹¹ Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje svoje življenje za ovce.

¹² Drugače pa je s tistim, ki dela za plačo in ovce niso njegove. Brž ko pride volk, zbeži in pusti ovce same. Volk se zažene med ovce in čreda se razbeži.

¹³ Takega človeka ovce sploh ne zanimajo.

¹⁴ Jaz pa sem dobri pastir in poznam svoje ovce in one poznajo mene,

¹⁵ prav tako kot jaz poznam Očeta in Oče pozna mene. Svoje življenje dajem za ovce.

¹⁶ Tudi tiste ovce, ki so zdaj še v drugih hlevih, moram pripeljati k sebi, da bodo poslušale moj glas. Tedaj bo samo ena čreda in en pastir.

¹⁷ Oče me ljubi, ker dajem svoje življenje, da bi ga znova vzel.

¹⁸ Nihče mi ne more vzeti življenja; prostovoljno ga dajem. Imam moč in svobodo, da ga dam, pa tudi da ga ponovno vzamem. To je naloga, ki mi jo je dal moj Oče.”

¹⁹ Potem so se Judje spet začeli prepirati o Jezusu.

²⁰ Največ jih je trdilo: “Obsedel ga je hudobni duh! Ni pri pameti! Kaj nam koristi, da ga poslušamo?”

²¹ Drugi pa so menili: “Obseden človek ne bi govoril tako! Ali bi hudobni duh mogel ozdraviti slepega?”

Ali si Mesija?

²² Bila je zima. V Jeruzalemu so praznovali praznik posvetitve templja.

²³ Jezus je bil prav tedaj tam, v Salomonovi hali,

²⁴ ko so ga obkrožili Judje in vprašali: “Koliko časa nas boš še pustil v negotovosti? Če si Kristus, nam odkrito povej!”

²⁵ “Že sem vam povedal, toda nočete mi verjeti,” je odgovoril Jezus. “Vse to, kar sem storil po nalogu svojega Očeta, naj bi zadostovalo kot dokaz.

²⁶ Vi pa mi ne verjamete, ker niste iz moje črede.

²⁷ Moje ovce poznajo moj glas, jaz jih poznam in za menoj hodijo.

²⁸ Dajem jim večno življenje in nikoli se ne pogubijo. Nihče jih ne more iztrgati iz moje roke.

²⁹ Moj Oče mi jih je dal in on je močnejši od vseh drugih. Zato jih tudi nihče ne more iztrgati iz moje roke:

³⁰ jaz in Oče sva namreč eno.”

³¹ Jezni so Judje spet zgrabili kamenje, da bi ga umorili.

³² Jezus pa je dejal: “Po Božjem nalogu sem storil velike in čudovite stvari. Za katerega izmed teh čudežev me hočete umoriti?”

³³ “Ne zaradi dobrega dejanja, ampak zato, ker ne prenehaš preklinjati Boga, moraš umreti. Samo človek si, pa ne prenehaš trditi, da si Bog!”

³⁴ Jezus je odvrnil: “Ali ne piše v vašem zakonu: ‘Rekel sem vam: bogovi ste’?

³⁵ Bog imenuje bogove tiste, h katerim je prišlo Božje sporočilo. Ali boste morda proglasili Sveto pismo kot neveljavno?

³⁶ Kako morete tega, ki ga je Bog sam izbral in poslal na svet, imenovati bogokletnika, samo zato ker pravi: ‘Božji Sin sem’?

³⁷ Če ne delam Božjih del, mi ni treba verjeti.

³⁸ Če pa jih delam, verjemite vsaj tem dejanjem, če že nočete verjeti meni, da bi končno spoznali in uvideli, da je Oče v meni in jaz v Očetu!”

³⁹ Zdaj so spet hoteli prijeti Jezusa, toda umaknil se jim je.

⁴⁰ Vrnil se je na drugo stran Jordana in ostal je tam, kjer je Janez prej krščeval.

⁴¹ Mnogi ljudje so šli za njim. “Janez sicer ni storil nobenega čudeža,” so menili, “toda vse, kar je povedal o tem človeku, je resnica!”

⁴² Tako so mnogi začeli verjeti, da je Jezus Mesija.