Rimljanom 14 - Živa Nova zaveza

Bodite obzirni drug do drugega

¹ Sprejmite vsakega, ki se vam želi pridružiti, tudi tistega, ki je slab v veri. Ne kritizirajte tistih, ki mislijo drugače kot vi in imajo drugačno mišljenje o tem, kaj je prav in kaj narobe.

² Nekaterim vera dovoljuje, da jedo vse po vrsti, drugi pa so morda slabotnejši v veri in jedo samo zelenjavo.

³ Kdor misli, da lahko je vse, naj ne prezira tistih, ki mislijo drugače. Če pa raje ješ zelenjavo, pa tudi ne smatraj, da nimajo prav tisti, ki ne mislijo kakor ti. Bog je namreč tudi njih sprejel kot svoje otroke.

⁴ Oni so Božji služabniki, ne pa tvoji. Njemu so odgovorni, ne pa tebi. Bog pa je dovolj močan, da jih obvaruje krivih poti.

⁵ Nekateri mislijo, da bi kristjani morali praznovati judovske praznike kot posebne dneve, ko naj bi se postili in molili. Nekateri pa menijo, da je narobe in nepotrebno, da si delajo skrbi s tem, ker so vsi dnevi Božji. V zvezi s temi vprašanji se mora vsak sam odločiti, kaj bo storil.

⁶ Če imate posebne dneve, ko se postite, delate vsekakor to na čast Bogu. Kdor pa te dni uživa hrano, prav tako časti Boga, kajti v molitvi se mu zahvaljuje za hrano. Tisti pa, ki se posti, dela to iz ljubezni do Boga in mu na ta način izkazuje čast.

⁷ Končno pa nihče izmed nas ne živi zase in nihče ne umira zase.

⁸ Če živimo, živimo za Boga, če umremo, prav tako umremo za Gospoda. Prav vseeno je, ali živimo, ali umremo: v vsakem primeru smo Gospodovi.

⁹ Zato je Kristus tudi umrl in vstal v novo življenje, da bi bil v življenju in v smrti naš Gospod.

¹⁰ S kakšno pravico torej sodiš drugega? Zakaj preziraš svojega brata, če stvar razume drugače kakor ti? Ne pozabi, da bomo nekega dne vsi stali pred Bogom, ki nam bo vsem sodil.

¹¹ Ali ni že Izaija pisal: “Tako resnično, kot živim, pravi Gospod: Pred menoj bodo vsi padli na kolena in vsi bodo priznali, da sem jaz Gospod!”

¹² Vsak bo torej zase moral dati Bogu odgovor.

Odgovorni drug za drugega

¹³ Ne obsojajte se torej med seboj. Nihče naj s svojim vedenjem ne bo vzrok drugemu, da postane negotov v svoji veri in zbegan.

¹⁴ To pa vem in Kristus mi potrjuje, da ni hrane, ki je ne bi smeli jesti. Če pa kdo misli drugače, naj se izogiblje tistega, kar smatra, da ne sme jesti.

¹⁵ V kolikor bi s tem, ker uživaš določeno hrano, zavedel svojega brata, da bi storil nekaj, kar je proti njegovi vesti, ne ravnaš po ljubezni, če s tem nadaljuješ. Ne dovoli, da bi to, kar ješ, škodovalo nekomu, za kogar je Kristus umrl.

¹⁶ Varujte se, da ne bi zaradi takih postranskih stvari vera v Kristusa prišla na slab glas.

¹⁷ V bistvu za nas kristjane ni pomembno, kaj jemo, ali pijemo, pomembno je Božje kraljestvo. Bog pa sprejme vsakega, kdor pride k njemu in mu po svojem svetem Duhu daje mir in radost.

¹⁸ Kdor služi Kristusu na ta način, se ga Bog veseli in tudi ljudje ga cenijo.

¹⁹ Zato si bomo prizadevali z vsemi močmi, da bi živeli v miru drug z drugim in pomagali drug drugemu, da bi rasli v veri.

²⁰ Ne podirajte Božjega dela s kakršnimikoli predpisi o jedi. Nekateri med vami sicer pravijo: “Pred Bogom je vse čisto.” To drži. Drugim pa se vznemiri vest, če jedo določene vrste hrano. To pa jim škoduje.

²¹ Zato je bolje, da ne ješ mesa in ne piješ vina in se sploh izogibaš vsega, kar bi moglo tvojega brata zapeljati v greh.

²² Drži se svojega osebnega prepričanja, če ga lahko zagovarjaš pred Bogom, ne poskušaj pa ga vsiljevati tudi drugim. Mir ima namreč samo tisti, ki mu prepričanja ne očita lastna vest.

²³ Če pa kdo veruje, da so predpisi o hrani pravilni, pa jih vendarle krši, ga obsoja že njegova vest, ker ravna v nasprotju s svojo vero in je s tem neposlušen Kristusu. Vse pa, česar ne delamo po veri v Kristusa, je greh.