Rimljanom 10 - Živa Nova zaveza

¹ Dragi bratje, vroče si želim in neprestano prosim Boga, da bi moje ljudstvo našlo pravo pot k Bogu.

² Lahko namreč potrdim, da Izraelci goreče in vdano hočejo služiti Bogu, manjka pa jim pravo spoznanje.

³ Nočejo priznati, da je Kristus umrl zanje, da bi jih pomiril z Bogom. Namesto tega še vedno poskušajo zaslužiti Božjo naklonjenost s svojimi prizadevanji. Zato zavračajo to, kar jim Bog daje kot dar.

⁴ Kristus je izpolnil zakon in s tem naredil konec sužnjevanju zakonu. Kdor veruje vanj, ga bo Bog sprejel.

⁵ Kdor pa kljub temu hoče obstati pred Bogom na osnovi izpolnjevanja zakonov in običajev, zanj velja to, kar je zapisal Mojzes: “Kdor izpolni vse zahteve zakona, bo živel.”

⁶ Rešitev, ki prihaja po veri, pravi: “Ne reci v svojem srcu: ‘Kdo se bo povzpel v nebesa?’ ”  – da bi tam našel Kristusa in ga privedel. Ali:

⁷ “Kdo bo odšel v podzemlje?” – da bi pripeljal Jezusa od mrtvih.

⁸ Kdor veruje, ve: “Božja beseda mi je zelo blizu; v mojih ustih je in v mojem srcu.” To je namreč beseda o veri v Kristusa, ki jo oznanjujemo.

⁹ Kajti če s svojimi usti priznaš: “Jezus Kristus je Gospod!” in če iz vsega srca veruješ, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

¹⁰ Kdor torej iz vsega srca veruje v Kristusa in svojo vero tudi prizna, ga bo Kristus rešil.

¹¹ Bog je dejal že po preroku Izaiju: “Kdor veruje vanj, ne bo pogubljen.”

¹² Tukaj tudi ni nobene razlike med Judi in ostalimi ljudstvi.

¹³ “Kajti vsakega, ki kliče Gospodovo ime v molitvi, bo rešil.” Izrael ne sprejema tega, kar Bog ponuja.

¹⁴ Kako pa naj ljudje prosijo Boga za pomoč, če vanj ne verujejo? Kako pa naj vanj verujejo, če o njem nikoli niso slišali? Kako pa naj bi slišali, če jim nihče ni govoril o njem?

¹⁵ Kako pa naj bi šli in pripovedovali o njem, če jih nihče ni poslal? To je vedel že Izaija in je dejal: “Kako dobrodošel je vsak, kdor oznanja Božje radostno sporočilo!”

¹⁶ Ne sprejemajo pa vsi tega sporočila o rešitvi, ki o njem slišijo. Zato je prerok Izaija tožil: “Gospod, kdo pa veruje našim besedam?”

¹⁷ Vendar ostaja pri tem: Da bi mogli verovati, moramo slišati sporočilo; to sporočilo pa prihaja od Kristusa.

¹⁸ Kako pa je zdaj z Judi? Ali mar niso slišali Božje besede? Vsekakor so jo slišali, “kajti to sporočilo so oznanjali vsepovsod, raznesli so ga do konca zemlje.”

¹⁹ Zdaj pa lahko vprašamo: Ali morda tega sporočila niso razumeli? Da, razumeli so ga, kajti že v Mojzesovem času je Bog dejal: “Storil bom, da bo moje ljudstvo ljubosumno na ljudi, ki doslej niso bili moji, prebudil jih bom s tem, da bom podaril rešitev ljudstvu, ki me še ne pozna.”

²⁰ Pozneje je Izaija večkrat dejal: “Tisti, ki me niso iskali, so me našli in tisti, ki niso spraševali po meni, me bodo spoznali.”

²¹ Svojemu ljudstvu pa mora Bog reči: “Ves dan, neprestano sem iztezal svoje roke k ljudstvu, ki ne dovoli, da bi mu karkoli rekel in dela v nasprotju z mojo voljo.”