Oznanost 18 - Živa Nova zaveza

Konec Babilona

¹ Potem sem videl, kako je prišel drugi angel z neba. Imel je posebno moč in od njegove svetlobe je sijala vsa zemlja.

² Z mogočnim glasom je zakričal: “Padla je prostitutka – Babilon, veliko mesto! Da, padla je! Samo še demoni živijo v Babilonu. Tam domujejo vsi hudobni in nečisti duhovi in mrhovinarji iščejo plen.

³ Kako je z vinom nemorale opila vsa ljudstva! Nikakor se niso mogli nasititi! Tudi vladarji tega sveta so prešuštvovali z njo, trgovcem pa je njeno razsipno življenje prinašalo obilo bogastva.”

⁴ Potem pa sem zaslišal drug glas z neba, ki je zaklical: “Odidi iz tega mesta, ljudstvo moje, da ne boš sodelovalo v njenih grehih in da te ne bi zadela njena kazen!

⁵ Njen greh je namreč tako neizmerno velik, da sega do neba. Bog ni pozabil nobenega izmed njenih sramotnih dejanj.

⁶ Vrnite ji vse hudo, kar vam je storila! Še več, vrnite ji z dvojno mero! V čašo vina, ki vam ga je dala piti, ji natočite dvakrat toliko!

⁷ Tako kot je nekoč živela v razkošju in v uživanju, naj zdaj trpi bolečine in muke. Na tihem si še vedno misli: ‘Kraljica sem in še naprej bom vladala, nisem nemočna vdova; nikoli se ne bom znašla v stiski ali v žalosti.’

⁸ Vendar bo v enem dnevu vse to prišlo nadnjo: lakota, žalost in smrt. Zgorela bo v ognju. Kajti Bog, Gospod, ki bo obračunal z njo, je močan in mogočen.

⁹ Le kdo jo bo objokoval, kdo bo žaloval nad njenim koncem? Vsi mogočniki, vladarji te zemlje, ki so tekali za njo in z njo živeli v grehu, bodo žalovali in tožili, ko bodo videli, da se dviga dim iz gorečega mesta.

¹⁰ Trepetali bodo od strahu in od daleč vse to gledali ter glasno kričali: ‘Gorje! Gorje, o, veliko mesto! O, Babilon! Ti veliko, mogočno mesto! V hipu te je zadela sodba!’

¹¹ Tudi trgovci te zemlje jokajo in žalujejo, ker nihče več ne kupuje njihovega blaga:

¹² zlata in srebra, dragih kamnov in biserov, lanenega platna, najdragocenejšega blaga, svile in škrlata; dragocenega lesa, slonokoščenih posod, dragocenih rezljanih predmetov, bakra, železa in marmorja;

¹³ začimb, dišečih mazil in kadila, vina in olivnega olja, najboljše moke in pšenice, goveda in ovac, konjev in voz, da, celo živih ljudi.

¹⁴ Tudi sadja, ki si ga tako ljubila, ni več. Ves sijaj in slava so izginili. Nikoli več se to bogastvo ne povrne.

¹⁵ Trgovci, ki so s trgovanjem z Babilonom obogateli, bodo vse to od daleč gledali, ker se bodo tudi sami bali muk, ki so prišle nad to mesto. Jokajoč in stokajoč bodo vpili:

¹⁶ ‘Gorje! Gorje, o, veliko mesto! Kje so vsi tvoji zakladi, dragoceno platno, škrlatnordeče blago? Sijalo si v zlatem sijaju, okrašeno si bilo z zlatom, z dragim kamenjem in z biseri!

¹⁷ Toda v hipu je bilo vse uničeno, porušeno in izgubljeno!’ Od daleč bodo gledali tudi kapitani in krmarji skupaj s posadkami svojih ladij, kar se tam dogaja.

¹⁸ Ko bodo videli dim, ki se dviga iz gorečega mesta, bodo vpili: ‘Kateremu mestu na svetu bi se moglo to mesto primerjati?’

¹⁹ V žalosti si bodo potresali glave s pepelom in glasno jokajoč tožili: ‘Gorje! Gorje, o, veliko mesto! Tvoje bogastvo je prinašalo bogastvo našim ladjam. Zdaj pa je v eni uri prišel konec vsemu!’

²⁰ Ti, nebo, pa se veseli zaradi tega! Veselite se vsi, ki zaupate Bogu! Veselite se apostoli in preroki! Bog jo je končno kaznoval za vse krivice, ki ste jih morali pretrpeti.”

²¹ Potem je mogočen angel dvignil velik kamen, ki je bil kot mlinski kamen. Tega je vrgel v morje in zaklical: “Tako kot ta kamen se bo pogreznilo tudi mesto Babilon. Nič ne bo ostalo od njega.

²² Nikoli več ne bo iz njega donela glasba: več ne bo slišati harfe, niti godal, niti flavt ali trobent. Nikoli več ne bo noben obrtnik delal v tem mestu in hrup tovarn bo umolknil.

²³ Vse luči se bodo za vedno ugasnile in veselih svatovskih gostij ne bo nikoli več. Tvoji trgovci so bili najsposobnejši in so gospodovali zemlji. S svojimi čari si zapeljevala vse narode.

²⁴ Kriva si smrti prerokov in ljudi, ki so bili pobožni. Da, ti si kriva smrti vseh ljudi, ki so bili pomorjeni na zemlji.”