Jakob 2 - Živa Nova zaveza

Na nikogar ne glej zviška

¹ Dragi bratje, kot ljudje, ki verujete v Jezusa Kristusa, Gospoda slave, ne izkazujte nekaterim večje naklonjenosti kot drugim.

² Zamislite si, da pride v cerkev elegantno oblečen mož z zlatimi prstani. Prav tako pa pride tudi revež v ponošeni obleki.

³ Kaj boste storili? Ali se boste vrteli okrog bogataša in mu ponudili najboljši prostor, istočasno pa boste rekli revežu: “Ti stoj tamle, ali pa sedi na tla.”

⁴ Ali ne vidite, da s tem, da cenite ljudi po bogastvu, delate razliko med njimi in sodite po napačnih merilih, ki so jih določili ljudje.

⁵ Dobro me poslušajte bratje: ali ni Bog izbral tistih, ki v očeh sveta ne pomenijo nič, da bi bili bogati v veri? Te bo Bog sprejel v svoje kraljestvo, ki ga je obljubil vsem, ki ga ljubijo.

⁶ Kako nespametno torej ravnate, ko ponižujete in prezirate reveže. Ali še niste uvideli tega, da vas prav bogati izžemajo in izročajo sodiščem?

⁷ Največkrat so oni tudi tisti, ki se posmehujejo Jezusu Kristusu, čigar vzvišeno ime nosite.

⁸ Ravnajte se po kraljevem zakonu, ki je zapisan v pismu: “Ljubi bližnjega, kakor ljubiš samega sebe!” Če delate tako, je prav.

⁹ Kdor pa se klanja bogatašu, reveža pa gleda postrani, prestopa Božjo zapoved in s tem greši.

¹⁰ Potem vam nič ne pomaga, če izpolnjujete vse ostale Božje zapovedi. Saj je dovolj, da prestopimo eno zapoved, pa smo pred Bogom prav tako krivi kot tisti, ki je prestopil ves Božji zakon.

¹¹ Bog, ki je zapovedal: “Ne prešuštvuj!” je tudi dejal: “Ne ubij!” Če torej nisi prešuštvoval, pa si nekoga ubil, si prestopil Božji zakon in si pred Bogom kriv.

¹² Pri vsem, kar govorite in delate, mislite na to, da vas bo Bog sodil na osnovi zakona, ki daje svobodo.

¹³ Na sodbi namreč ne bo usmiljenja za tiste, ki sami niso poznali usmiljenja v odnosu do drugih. Če pa ste vi bili usmiljeni, bo tudi Bog usmiljen z vami in usmiljenje bo prevladalo nad sodbo.

Vera in dela

¹⁴ Kaj pomaga, dragi bratje, če nekdo trdi, da veruje v Kristusa, njegova dela pa tega ne potrjujejo? Ali ga taka vera more rešiti?

¹⁵ Morda imate prijatelja, ki je v stiski. Nima niti hrane, niti obleke.

¹⁶ Vi pa mu rečete: “Na svidenje in Bog naj ti v vsem pomaga. Naj ti bo toplo in dobro se najej!” ne daste pa mu niti obleke, niti hrane. Kaj mu pomagajo vse te lepe besede?

¹⁷ Vidite torej, da ni dovolj imeti samo vero. Pomembno je tudi delati dobro, da bi dokazali, da imamo vero. Vera, ki nima dobrih del, je mrtva vera in nam nič ne koristi.

¹⁸ Morda bo kdo dejal: “Saj prav vi trdite, da le če verujemo, moremo priti k Bogu, dobra dela pa nas ne morejo rešiti.” Vendar vam pravim, da so dobra dela pomembna, ker z njimi dokazujemo svojo vero. Po mojih delih lahko vsak zaključi, da verujem.

¹⁹ Ali še kdo med vami trdi, da je zadosti “samo verovati”? Verujemo, da je eden Bog – saj to verujejo tudi demoni in trepetajo pred njim od strahu.

²⁰ Neumni človek, kdaj boš že spoznal, da vera ni prav nič vredna, če ne delaš tega, kar zahteva Bog.

²¹ Ali se ne spominjate, da je celo Abraham, naš praoče in zgled vere, dobil pred Bogom priznanje šele, ko je storil, kar je Bog zahteval od njega? Saj je bil pripravljen žrtvovati svojega sina Izaka.

²² Kako popolnoma je zaupal Bogu – zato je bil tudi pripravljen storiti vse, kar mu je Bog dejal. Vera in dela so bila tesno povezana. Dela so bila dokaz njegove prave vere.

²³ Izpolnilo se je pismo, ki pravi: “Abraham je v vsem veroval Bogu, zato ga je Bog imenoval pravičnega”, ter je bil imenovan Božji prijatelj.

²⁴ Ali zdaj vidite, da je potrebna vera, da bi nas Bog sprejel, prav tako pa tudi dela, ki potrjujejo pristnost naše vere.

²⁵ Prostitutka Rahaba iz Jeriha je tudi primer, da vero dokazujemo z deli. Bog jo je rešil, ker je skrila izraelske vohune pred vojaki sovražnega kralja in poskrbela, da so varno pobegnili.

²⁶ Prav tako kot je telo mrtvo, če v njem ni duha, je mrtva tudi vera, ki ne prihaja do izraza v dobrih delih.