Hebrejcem 6 - Živa Nova zaveza

¹ Zdaj pa pustimo poučevanje osnovnih resnic o veri v Kristusa. Raje bomo govorili o tem, kar morajo vedeti kristjani, ki so zreli v veri. Več ne bomo govorili o tem, kako se je treba obrniti od del, ki vodijo v smrt, k veri v Boga.

² Prav tako vam ne bomo dajali navodil o krstu, o polaganju rok, o vstajenju od mrtvih in o Božji poslednji sodbi.

³ Tako bomo storili, če nam Bog dovoli.

⁴ Brez uspeha vas poskušamo privesti nazaj h Gospodu, če ste že nekoč doumeli radostno sporočilo in sami okusili nebeške darove in prav tako dobili delež Svetega Duha.

⁵ Sami ste izkusili, kako dobra je Božja beseda in občutili moč prihodnjega sveta,

⁶ potem pa ste se zavestno odvrnili od Boga in postali nezvesti – tedaj se ne morete znova skesati, kot ste to storili prvič. Tako ravnanje ne pomeni nič drugega, kot da znova pribijate Božjega Sina na križ in ga zasmehujete pred svetom.

⁷ Zemlja, na katero pogosto pada dež in jo namaka, prinaša mnoge žetve in je okusila Božji blagoslov.

⁸ Zemlja pa, ki rodi samo trnje in osat, je brez koristi in ji preti Božje prekletstvo. Na koncu jo gotovo požgejo z ognjem.

⁹ Čeprav vam takole pišem, dragi prijatelji, ne mislim, da to velja za vas. Prepričan sem, da prinašate dober sad, ki je posledica vaše rešitve.

¹⁰ Bog pa ni krivičen. Ne bo pozabil, kako ste iz ljubezni do njega pomagali drugim kristjanom in jim še pomagate.

¹¹ Samo eno željo imamo: nadaljujte z enako gorečnostjo v pričakovanju nagrade, ki vas čaka na cilju.

¹² Ne bodite ravnodušni in leni v veri, ampak vzemite kot vzgled kristjane, ki so vztrajali v svojem zaupanju Bogu in bodo zato prejeli vse, kar je Bog obljubil.

Bog izpolni, kar je obljubil

¹³ Ko je Bog dal Abrahamu svojo obljubo, je le-to potrdil s prisego. Ker pa ni bilo nikogar, ki bi bil večji, da bi Bog lahko prisegel pri njem, je prisegel pri svojem imenu

¹⁴ ter je dejal: “Zagotovo se lahko zaneseš na to, da te bom obsul z blagoslovi in ti dal mnogoštevilno potomstvo.”

¹⁵ Abraham je potrpežljivo čakal, končno pa se je izpolnilo to, kar je Bog obljubil.

¹⁶ Kadar ljudje prisegajo, storijo to pri nekom, ki je večji od njih, da bi jih le-ta prisilil, da obljubo izpolnijo, ali pa kaznoval, če tega ne storijo.

¹⁷ Tudi Bog se je obvezal s prisego, da bi tisti, ki jim je obljubil pomoč, bili povsem gotovi, da bo svojo obljubo izpolnil.

¹⁸ Dal nam je svojo obljubo, pa tudi svojo prisego, torej dve stvari, na kateri se povsem lahko zanesemo, kajti Bog ne more lagati. Tako lahko vsi tisti, ki se zatekajo k njemu po rešitev, zaupajo, da jih ne bo izneveril.

¹⁹ To upanje je za nas kot sidro vere, ki je zasidrano v Bogu samem in nas zedinjuje z njim po Jezusu, ki prebiva zdaj v najsvetejšem delu nebeškega svetišča

²⁰ Kristus je odšel tja pred nami, da bi tam molil za nas kot naš veliki duhovnik – tak kot je bil Melkizedek.