Efežanom 4 - Živa Nova zaveza

Edinost cerkve in mnogotere naloge

¹ Ne pozabite, da sem zaradi Jezusa Kristusa v ječi. Kot njegov jetnik vas prosim: živite tako, kot Bog pričakuje od tistih, ki so postali njegovi otroci.

² Bodite ljubeznivi in potrpežljivi drug z drugim. Vselej bodite pripravljeni spregledati pomanjkljivosti pri drugih.

³ Prizadevajte si, da ne bi kakršenkoli nemir porušil edinosti, ki jo gradi Sveti Duh.

⁴ Bog nas je poklical v svojo cerkev. Zato smo vsi udje enega telesa. Imamo istega Duha in isto upanje nas izpolnjuje.

⁵ Samo enega Gospoda imamo, eno vero in en krst.

⁶ Imamo tudi istega Boga in Očeta, ki je nad nami vsemi in deluje v nas in skozi nas.

⁷ Vsakemu posamezniku med nami pa je Kristus podaril različne darove, tako kot je po svoji milosti za vsakega izmed nas določil.

⁸ Zato tudi takole piše: “Ko se je vrnil v nebesa, je vodil s seboj mnoge ujetnike, ljudem pa je podaril darove.”

⁹ Če piše, da “se je vrnil v nebesa”, to pomeni, da je najprej prišel k nam na zemljo.

¹⁰ Ta, ki je prišel k nam, je isti, ki se je vrnil, da bi vse izpolnil s seboj, od najnižjega mesta do najvišjega.

¹¹ On je tisti, ki je nekatere postavil v službo kot apostole, nekatere kot preroke, nekatere kot evangeliste, nekatere kot pridigarje in kot učitelje.

¹² Oni naj bi naučili kristjane, da bi lahko bolje delali zanj in gradili cerkev, Kristusovo telo, da bi bilo močno in zrelo.

¹³ Naš cilj je, da bi na koncu bili vsi enotni v veri v Rešitelja, Božjega Sina, da bi bili dorasli v spoznanju Sina Božjega, povsem izpolnjeni s Kristusom.

¹⁴ Tedaj ne bomo več kot otroci. Več nas ne bodo premetavali valovi sem ter tja in vsak novi nauk nas ne bo potegnil za seboj. Ne bomo takoj pripravljeni spremeniti svojega prepričanja, ko nam bo kdo povedal kaj novega, ali pa nas zvito zavedel z lažjo, o kateri bomo mislili, da je resnica.

¹⁵ Namesto tega se bomo čvrsto držali resnice – govorili bomo resnico, živeli v resnici, delali po resnici – ter bomo tako vedno bolj podobni Kristusu, ki je glava svojemu telesu, cerkvi.

¹⁶ Glava odloča o vsem telesu in povezuje posamezne dele telesa med seboj. Vsak del pa doprinaša na svoj način, da telo pravilno raste in se razvija in napolnjuje z ljubeznijo.

Kako naj kristjani živijo?

¹⁷ Zato mi je Gospod naročil, da vam povsem jasno povem: Ne živite več tako, kot živijo ljudje, ki ne poznajo Boga. Njihove misli so prazne, njihovo življenje je brez cilja.

¹⁸ Ker nimajo Božje luči, so v temi. Ne vedo, kaj pomeni živeti za Boga in se mu trdovratno upirajo.

¹⁹ Njihova vest je otopela, zato se predajajo vsakovrstnim strastem in njihova želja za uživanjem je nenasitna.

²⁰ To pa ni pot, ki vam jo je pokazal Kristus.

²¹ To, kar Jezus v resnici od nas pričakuje, ste slišali in tudi razumeli:

²² končno se morate ločiti od starega življenja, od vašega “starega človeka” in vseh njegovih strasti in hudobnosti.

²³ Božji Duh vam želi dati povsem nove misli.

²⁴ Oblecite “novega človeka”, kot oblečemo novo obleko. Bodite novi, drugačni ljudje, sveti in pravični.

²⁵ Več ne lažite drug drugemu! Govorite resnico, kajti pripadamo drug drugemu in kadar lažemo drug drugemu, škodujemo tudi sami sebi.

²⁶ Če se jezite, ne grešite še bolj s tem, da jezo še podpihujete. Naj ne zaide sonce, a da vas jeza še vedno drži.

²⁷ Ne dajajte satanu priložnosti.

²⁸ Kdor je prej kradel, naj preneha s tem. Z rokami naj prime za pošteno delo, da bi lahko pomagal tistim, ki so v stiski.

²⁹ Tudi ne govorite kaj slabega o drugih. Če kaj rečete, naj bo to dobro in v korist tistemu, s katerim se pogovarjate.

³⁰ Ne žalostite Svetega Duha, ki vam ga je dal Bog. Zapomnite si, da je on pečat, s katerim je Bog označil, da ste njegova last in da vas bo nekega dne povsem osvobodil.

³¹ Več ne bodite zagrenjeni, neprijazni in jezni. Prepir, trde besede in nesoglasja naj ne bi imeli mesta v vašem življenju.

³² Namesto tega bodite prijazni, polni ljubezni in odpuščajte si med seboj, tako kot je tudi Bog vam odpustil v Kristusu.