Djánje 8 - Živa Nova zaveza

Prvo preganjanje kristjanov

¹ Savel je z zadovoljstvom gledal, ko so kamenjali Štefana. Tistega dne se je začelo strašno preganjanje kristjanov v Jeruzalemu. Razen apostolov so vsi člani cerkve v Jeruzalemu zbežali v Judejo in Samarijo.

² Nekaj pobožnih mož pa je prišlo in ti so pokopali Štefana in žalovali zaradi njegove smrti.

³ Savel pa si je zadal nalogo, da iztrebi Kristusovo cerkev. Kristjane je vlačil iz hiš – može kakor tudi žene – da bi jih vrgel v ječo.

Evangelij v Samariji

⁴ Kristjani pa, ki so pobegnili iz Jeruzalema, so vsepovsod oznanjali veselo sporočilo o Jezusu.

⁵ Eden izmed njih je bil tudi Filip. Prišel je v mesto Samarijo in tam je govoril o Kristusu.

⁶ Prebivalci so ga z zanimanjem poslušali, še posebej, ko so videli čudeže, ki jih je storil.

⁷ Izganjal je hudobne duhove, ki so z glasnim vpitjem zapuščali svoje žrtve. Filip je prav tako ozdravil mnoge hrome in paralizirane.

⁸ Zaradi tega je vladalo v mestu veliko veselje.

Božje milosti ni mogoče kupiti

⁹ V Samariji je živel tudi Simon, človek, ki se je mnoga leta ukvarjal s čaranjem in mnogi so se čudili njegovi umetnosti. Smatral je, da je nekaj posebnega.

¹⁰ Ljudje, ki so bili priče njegovemu čaranju, so namreč govorili: “V tem človeku deluje Božja moč!”

¹¹ Bili so povsem pod njegovim vplivom, ker jih je toliko let opijal s svojo umetnostjo.

¹² Zdaj pa so mnogi verovali sporočilu o Božjem kraljestvu, ki jim ga je oznanil Filip. Verovali so v Jezusa Kristusa. Možje in žene in med njimi tudi čarovnik Simon so se krstili.

¹³ Po krstu je Simon vsepovsod spremljal Filipa in se je čudil vsem čudežem, ki jih je storil Filip.

¹⁴ Ko so apostoli v Jeruzalemu slišali o tem, da so ljudje v Samariji sprejeli Božjo besedo, so poslali tja Petra in Janeza.

¹⁵ Oba apostola sta prišla v Samarijo ter sta molila za verne, da bi jim Bog dal svojega Svetega Duha.

¹⁶ Doslej ni namreč še nihče med njimi sprejel Božjega Duha, čeprav so bili krščeni v Jezusovem imenu.

¹⁷ Ko pa so apostoli položili nanje roke, so sprejeli Svetega Duha.

¹⁸ Simon je videl, da so verni dobili Svetega Duha, ko so apostoli položili nanje roke. Tedaj je ponudil Petru in Janezu denar in jima dejal:

¹⁹ “Pomagajta mi, da bom tudi jaz lahko polagal roke na ljudi, pa bodo sprejeli Svetega Duha.”

²⁰ Peter ga je ostro pogledal in dejal: “S svojim denarjem vred boš pogubljen! Ali res misliš, da se Božja milost more kupiti?

²¹ Ne moreš biti deležen tega, ker tvoje srce ni pred Bogom čisto.

²² Obžaluj svojo hudobnost in se spreobrni. Prosi Boga, da ti odpusti te pokvarjene misli.

²³ Vidim namreč, da si poln bridke zavisti in da si zvezan z vezmi greha.”

²⁴ “Moli zame,” je prosil Simon prestrašen, “da me ne bi zadelo to, s čemer sta mi pretila.”

²⁵ Potem, ko sta oznanjala Božjo besedo v Samariji, sta se Peter in Janez vrnila v Jeruzalem. Spotoma sta se ustavila v nekaterih vaseh v Samariji, da bi tudi tam oznanjevala radostno novico.

Filip in etiopski finančni minister

²⁶ Filipu pa se je prikazal Božji angel in mu dejal: “Pojdi na pot, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo in ki je precej pusta ter bodi tam sredi dneva.”

²⁷ Storil je tako in po tej cesti se je prav tedaj pripeljal finančni minister etiopske kraljice Kandake, vpliven in zelo pomemben mož.

²⁸ Ko se je vračal iz Jeruzalema, kamor je odšel na Božjo pot, da bi v templju molil, je spotoma bral knjigo preroka Izaije.

²⁹ Tedaj je Sveti Duh spregovoril Filipu: “Pohiti za tem vozom in ostani blizu njega.”

³⁰ Tekel je tja in je slišal, ko je Etiopec glasno bral iz knjige preroka Izaije. Vprašal ga je: “Ali razumeš to, kar bereš?”

³¹ “Ne,” je odgovoril mož. “Kako naj bi razumel, če mi nihče ni tega razložil?” Prosil je Filipa, naj se vzpne na voz in sede poleg njega.

³² Pravkar je bral stavke: “Kot ovco, ki naj bi jo zaklali, so ga odpeljali. Tako kot jagnje, ki se ne brani, ko ga strižejo, je vse pretrpel.

³³ V njegovem ponižanju zanj ni bilo pravične sodbe. Kdo pa bi mogel govoriti o njegovih potomcih? Njegovo življenje so namreč odstranili z zemlje.”

³⁴ Etiopski minister je vprašal Filipa: “O kom govori prerok? O sebi ali o nekom drugem?”

³⁵ Tedaj mu je začel Filip na osnovi te preroške besede oznanjevati evangelij o Jezusu.

³⁶ Ko sta se kmalu nato pripeljala do neke vode, je Etiopec dejal: “Tu je voda! Ali me lahko kar zdaj takoj krstiš?”

³⁷ “Če veruješ iz vsega srca v Kristusa, lahko to storim,” je odgovoril Filip. “Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin,” je dejal minister.

³⁸ Nato je dal zaustaviti voz, skupaj sta stopila v vodo in Filip ga je krstil.

³⁹ Ko sta stopila iz vode, je Duh umaknil Filipa. Etiopec ga ni več videl, vendar je vesel nadaljeval pot.

⁴⁰ Filipa so potem videli v Ašdodu. Od tod je potoval dalje iz mesta v mesto in oznanjeval evangelij o Jezusu vse do oddaljene Cezareje.