Djánje 22 - Živa Nova zaveza

Pavel se zagovarja pred ljudstvom

¹ “Bratje in očetje, poslušajte to, kar želim povedati v svojo obrambo.”

² Ko so slišali, da Pavel govori po hebrejsko, je zavladala še večja tišina in Pavel je lahko nemoteno nadaljeval svoj govor:

³ “Jud sem, rojen v Tarzu, mestu v Kilikiji. Šolal sem se tukaj v Jeruzalemu. Kot Gamalielov učenec sem se naučil živeti strogo po judovskih zakonih in običajih. Prav tako kot tudi vi sem poskušal storiti vse, kar sem mogel, da bi častil Boga.

⁴ Prav zato sem tudi preganjal kristjane, iskal sem jih vsepovsod, tako može kot tudi žene, da bi jih vrgel v ječo.

⁵ Veliki duhovnik ali pa kdo drug iz sodnega zbora lahko potrdi, da je to res. Prosil sem celo, da mi dajo pisma za judovske voditelje v Damasku, da bi lahko tudi kristjane iz tega mesta zvezane odpeljal v Jeruzalem, kjer naj bi jih kaznovali.

⁶ Ko sem na tem potovanju že skoraj prispel v Damask, me je okrog poldneva naenkrat obsijala svetloba z neba.

⁷ Padel sem na tla in zaslišal glas: ‘Savel, Savel, zakaj me preganjaš?’

⁸ Ves prestrašen sem vprašal: ‘Kdo pa si, Gospod?’ in v odgovor mi je dejal: ‘Jaz sem Jezus iz Nazareta, ki ga ti preganjaš.’

⁹ Moji spremljevalci so videli svetlobo tako kot tudi jaz. Niso pa slišali, kaj mi je glas dejal.

¹⁰ ‘Kaj naj storim, Gospod?’ sem zdaj vprašal in Gospod mi je odgovoril: ‘Vstani! Pojdi v Damask. Tam ti bodo povedali, kakšna naloga te zdaj čaka.’

¹¹ Zaradi močne svetlobe sem oslepel in moji sopotniki so me morali peljati v Damask.

¹² Tam je prebival mož po imenu Hananija. Bil je pobožen in je izpolnjeval Božje zapovedi do potankosti, tako da so ga vsi Judje v Damasku zelo cenili.

¹³ On je prišel k meni in dejal: ‘Dragi brat Savel, spregledal boš!’ Takoj sem spet videl.

¹⁴ Tedaj mi je pojasnil: ‘Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo ter da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust.

¹⁵ Tako boš pred vsemi ljudmi njegova priča, ker si ga sam videl in slišal.

¹⁶ Ne obotavljaj se! Krsti se in priznaj svoje grehe Gospodu, da bi ti lahko odpustil.’

¹⁷ Vrnil sem se v Jeruzalem. Nekega dne sem v templju molil. Tedaj se mi je prikazal Gospod v viziji

¹⁸ in mi dejal: ‘Pohiti in odidi iz Jeruzalema kar najhitreje moreš, kajti nihče ti ne bo verjel, če boš govoril o meni.’

¹⁹ ‘Gospod,’ sem odgovoril, ‘saj vendar vsi vedo, da sem tiste, ki so verovali vate, izročal oblastem, da so jih bičali in metali v ječe.

²⁰ Ko so tvojega služabnika Štefana umorili, sem stal zraven in odobraval njihovo početje ter celo čuval obleko njegovih morilcev.’

²¹ Gospod pa mi je zapovedal: ‘Pojdi, kajti želim te poslati daleč med pogane.’ ”

Pavel se sklicuje na svoje rimsko državljanstvo

²² Do tu so Pavla vsi mirno poslušali. Zdaj pa so začeli kričati: “Proč z njim. Več ne sme živeti!”

²³ Pobesneli so trgali svojo obleko in jo metali okrog sebe, tako da se je dvigal prah.

²⁴ Tedaj je poveljnik zapovedal, naj odvedejo Pavla v trdnjavo, kjer naj bi ga bičali in zaslišali. Na ta način je hotel izvedeti, zakaj množica tako neizprosno zahteva Pavlovo smrt.

²⁵ Ko so zvezali apostola, da bi ga bičali, je le-ta vprašal oficirja, ki je stal poleg: “Od kdaj pa je pri vas dovoljeno bičati rimskega državljana, ne da bi ga prej postavili pred sodišče?”

²⁶ Oficir je pohitel k poveljniku: “Kaj pa delaš? Ta mož je rimski državljan!”

²⁷ Poveljnik je sam odšel k Pavlu in ga vprašal: “Ali drži, da si rimski državljan?” “Da, drži,” je odgovoril Pavel.

²⁸ “Tudi jaz sem in celo premoženje sem plačal za to državljanstvo,” je pojasnil poveljnik. “Jaz pa sem se rodil kot rimski državljan,” je odvrnil Pavel.

²⁹ Vojaki so takoj osvobodili Pavla vezi, kajti poveljnik se je bal, da bo imel težave, ker je zapovedal, naj bičajo rimskega državljana.

Pavel pred sodniki

³⁰ Poveljnik je želel izvedeti, česa so Judje pravzaprav dolžili Pavla. Zato je naslednjega dne sklical sejo, na katero naj bi prišli veliki duhovniki in sodni zbor. Naročil je, naj pripeljejo Pavla in mu snamejo verige, pa tudi sam je bil prisoten.