Djánje 19 - Živa Nova zaveza

Pavel v Efezu

¹ Medtem ko je bil Apolo v Korintu, je potoval Pavel čez maloazijsko pogorje ter prišel v Efez. Tam je srečal nekaj učencev Janeza Krstnika.

² Vprašal jih je: “Ali ste sprejeli Svetega Duha, ko ste sprejeli vero?” “Ne,” so odgovorili. “Kaj pa je sploh to, Sveti Duh? Nikoli še nismo slišali o tem.”

³ “Čigav krst pa ste potem sprejeli?” je Pavel zdaj želel vedeti. “Janezov krst,” so odgovorili.

⁴ “Kdor je krščen z Janezovim krstom, je s tem priznal, da hoče začeti novo življenje,” je pojasnjeval Pavel. “Toda Janez je vedno znova poudarjal, da tisti, ki je sprejel njegov krst, mora potem verjeti v tega, ki naj bi prišel za njim: v Jezusa.”

⁵ Ko so to slišali, so se dali krstiti v Jezusovem imenu.

⁶ Pavel je potem položil nanje roke in sprejeli so Svetega Duha. Govorili so v drugih jezikih in prerokovali.

⁷ Skupaj jih je bilo okrog dvanajst mož.

⁸ Pavel je nato šel v sinagogo. Tri mesece je neustrašeno pridigal iz Božje besede ter je pridobival ljudi za Božje kraljestvo.

⁹ Bili pa so tudi taki, ki o veri niso ničesar hoteli slišati in so nazadnje javno začeli napadati Pot. Zato je Pavel s tistimi, ki so mu verovali, zapustil sinagogo. Poslej je pridigal dnevno v predavalnici nekega moža, ki se je imenoval Tiran.

¹⁰ Dve leti je delal tako in vsi v pokrajini Aziji, Judje kakor tudi Grki, so slišali Božjo besedo.

¹¹ Bog je dal Pavlu moč, da je delal velike čudeže.

¹² Bilo je tako, da so polagali Pavlovo obleko in prte na bolnike ter so ozdravljali in demoni so jih zapuščali.

Zaklinjevalci hudobnih duhov zlorabijo Jezusovo ime

¹³ Nekateri judovski zaklinjevalci duhov, ki so potovali sem in tja po deželi, so poskušali izganjati demone tako, da so izgovarjali Jezusovo ime. Takole so govorili nad obsedenimi: “Zaklinjamo vas pri tistem Jezusu, ki ga oznanja Pavel!”

¹⁴ Tako je delalo tudi sedem sinov nekega judovskega velikega duhovnika Skeve.

¹⁵ Demon pa se jim je takole posmehoval: “Jezusa poznam in o Pavlu sem slišal. Kdo pa ste vi?!”

¹⁶ Potem se je obsedeni vrgel na dva izmed njiju, podrl ju je na tla, tako da sta na koncu naga in krvava morala pobegniti.

¹⁷ Kmalu je vedel ves Efez – Judje kakor tudi Grki – o tem dogodku. Vsi so bili prestrašeni in povsod so slavili Jezusovo ime.

¹⁸ Mnogi kristjani so zdaj javno priznavali, kaj so vse prej počeli.

¹⁹ Drugi so prinašali čarovniške knjige, ki so jih kupili za drag denar in so jih javno sežigali.

²⁰ V tem se je kazala moč Božje besede in vedno več ljudi je verovalo.

²¹ Pavel je nato sklenil, da odpotuje čez Makedonijo in Ahajo v Jeruzalem od tam pa naprej v Rim.

²² Dva izmed svojih sodelavcev, Timoteja in Erasta, je poslal naprej v Grčijo, medtem ko je sam ostal še nekaj časa v pokrajini Aziji.

Vstaja izdelovalcev srebrnih predmetov v Efezu

²³ V tem času je prišlo v Efezu do hudih nemirov zaradi nauka, ki ga je oznanjeval Pavel.

²⁴ Vzrok, da so se nemiri začeli, je bil Demetrij, ki je izdeloval iz srebra majhne templje grške boginje Diane. Ne samo on, tudi trgovci v mestu so s tem zelo dobro služili.

²⁵ Nekega dne je sklical vse te ljudi in jim dejal: “Vsi vi veste prav tako dobro kot tudi jaz, da nam izdelovanje srebrnih templjev prinaša dober zaslužek.

²⁶ Kot ste gotovo že slišali, trdi zdaj ta Pavel, da bogovi, ki jih izdela človeška roka, niso nič vredni. Tega nauka ne širi samo po Efezu, temveč po vsej okolici in mnogi ljudje mu že verujejo.

²⁷ Tu pa ne gre samo za to, da naše delo izgublja veljavo. Tudi tempelj čudovite boginje Diane, ki je ne častijo samo v pokrajini Aziji ampak po vsem svetu, bo izgubil pomen, boginje pa se ne bo nihče več spominjal … ”

²⁸ Razjarjeni so zdaj poslušalci začeli kričati: “Velika je Diana Efežanov!”

²⁹ Naenkrat je bilo prebivalstvo celega mesta na nogah. Ljudstvo je planilo proti amfiteatru in vleklo s seboj Pavlova sopotnika Gaja in Aristarha, da bi ju postavili pred sodnike.

³⁰ Potem je Pavel hotel oditi v amfiteater, da bi se zagovarjal, toda verni mu tega niso dovolili.

³¹ Tudi nekaj visokih rimskih uradnikov, ki so upravljali deželo in so Pavla visoko cenili, so ga svarili, naj se ne kaže v javnosti.

³² V amfiteatru pa je vladala velika zmeda. Ljudje so kričali, nekateri eno, drugi drugo, večina pa sploh ni vedela, zakaj so se tukaj zbrali.

³³ Judje so porivali v ospredje Aleksandra, da bi potrdil, da oni nimajo nič pri stvari. Ta je mahal z roko, da bi utišal ljudi.

³⁴ Ko pa so opazili, da je Jud, so spet začeli kričati in so nadaljevali s tem kaki dve uri: “Velika je Diana Efežanov.”

³⁵ Končno je mestnemu poglavarju uspelo pomiriti množico, tako da je lahko začel govoriti. “Prebivalci Efeza,” je dejal, “vsi vedo, da je naše mesto zaščitnik templja velike Diane in njene slike, ki je padla z neba.

³⁶ To je dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati. Zato se pomirite in ne storite nič nepremišljenega.

³⁷ Ti ljudje niso niti oropali templja niti preklinjali naše boginje.

³⁸ Če imajo Demetrij in njegovi delavci kaj proti njim, so za to sodišča in sodniki lahko takoj vzamejo zadevo v roke. Njim naj predložijo svoje tožbe.

³⁹ Če pa imate pritožbe druge vrste, je tu mestni svet, da to reši na svojih sejah.

⁴⁰ Bojim se namreč, da nas bo rimska oblast poklicala na zagovor zaradi današnje vstaje. Nobenega upravičenega razloga nimamo za to! Če bo Rim zahteval pojasnilo, res ne vem, kaj naj rečem.”

⁴¹ Potem jih je prosil, naj odidejo. Poslušali so ga in se razšli.