Djánje 11 - Živa Nova zaveza

Petrovo poročilo cerkvi v Jeruzalemu

¹ Kmalu je prišlo do apostolov in ostalih bratov v Judeji sporočilo, da so zdaj tudi pogani sprejeli Božjo besedo.

² Ko se je Peter vrnil v Jeruzalem, so mu judovski člani cerkve očitali:

³ “Pobratil si se s pogani in celo jedel si z njimi!”

⁴ Zdaj jim je Peter pripovedoval vse po vrsti, kar se je zgodilo:

⁵ “V mestu Jopi mi je Bog pokazal, medtem ko sem molil, ogromen prt, ki se je spustil z neba na štirih vogalih.

⁶ V njem so bile vsakovrstne živali, četveronožci, plazilci, ptice in divje zveri.

⁷ Slišal sem glas, ki mi je dejal: ‘Peter, kolji in jej!’

⁸ ‘Nikakor, Gospod!’ sem ugovarjal. ‘Doslej nisem še nikoli jedel kaj nečistega ali prepovedanega.’

⁹ Glas z neba pa je še enkrat spregovoril: ‘Ne ugovarjaj Bogu! Če on pravi, da je kaj “čisto”, potem je to tako.’

¹⁰ To se je zgodilo trikrat. Potem pa se je prt z vsem tem, kar je bilo v njem, spet dvignil v nebo.

¹¹ Prav tisti čas pa so prišli trije možje v hišo, kjer sem stanoval. Prišli so iz Cezareje in neki mož jih je poslal k meni.

¹² Sveti Duh mi je zapovedal, naj grem brez pomisleka z njimi. Poleg tega me je spremljalo še teh šest bratov iz cerkve v Jopi. Kmalu smo prišli v hišo k možu, ki je poslal odposlance.

¹³ Povedal nam je, da se mu je prikazal angel, ki mu je zapovedal: ‘Pošlji odposlance v Jopo in naj pripeljejo Petra.

¹⁴ Povedal ti bo, kako se lahko z vsemi svojimi rešiš.’

¹⁵ Nisem bil še dolgo pri njih in sem pravkar začel govoriti, ko je prišel Sveti Duh nanje, prav tako kot je prišel na nas na binkoštni dan.

¹⁶ V tem trenutku sem se spomnil, kar nam je Gospod nekoč dejal: ‘Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.’

¹⁷ Bog jim je dal enak dar kot tudi nam, ko smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel nasprotovati Bogu?!”

¹⁸ Te besede so jih prepričale. Slavili so Boga in oznanjali: “Bog je pokazal vsem ljudem, kako se lahko spreobrnejo, pokazal jim je edino pot, ki vodi v življenje.”

Cerkev v Antiohiji

¹⁹ Verni, ki so zaradi vedno večjega preganjanja kristjanov po Štefanovi mučeniški smrti zbežali iz Jeruzalema, so prišli vse do Fenikije, Cipra in Antiohije. Vendar so samo Judom oznanjevali evangelij.

²⁰ Le nekaj mož s Cipra in Cirene, ki so zdaj prebivali v Antiohiji, je oznanjevalo tudi Grkom radostno novico o Jezusu Kristusu.

²¹ Gospod pa je bil z njimi in tako so začeli mnogi izmed teh poganov verjeti v Jezusa Kristusa kot svojega Gospoda.

²² Ko je cerkev v Jeruzalemu izvedela o tem, kar se dogaja v Antiohiji, so tja poslali Barnabo.

²³ Prišel je v mesto in spoznal ves radosten, kaj je storil Bog. Barnaba je hrabril verne, naj ostanejo čvrsti in odločni v veri v Gospoda.

²⁴ Bil je namreč zgleden mož, poln Svetega Duha in močan v veri. Tako so takrat mnogi ljudje našli pot k Jezusu Kristusu.

²⁵ Iz Antiohije je potoval Barnaba v Tarz, da bi poiskal Savla.

²⁶ Našel ga je in skupaj sta odšla nazaj v Antiohijo. Tam sta ostala celo leto, da bi mnogim vernim pokazala, kako naj živijo kot Jezusovi učenci. V Antiohiji so učence prvič imenovali “kristjane”.

²⁷ V teh dneh so prišli preroki iz Jeruzalema v Antiohijo.

²⁸ Na bogoslužju je eden izmed njih – Agab – napovedal veliko lakoto. Zajela naj bi ves svet. Tako mu je pokazal Sveti Duh. Ta lakota je dejansko nastopila v času vladanja cesarja Klavdija.

²⁹ Zato se je cerkev v Antiohiji odločila, da bo pomagala kristjanom v Judeji. Vsak v cerkvi je dal toliko, kolikor je mogel,

³⁰ vse pa, kar so zbrali, so dali Barnabi in Savlu, da bi izročila starešinam cerkve v Jeruzalemu.