1 Tesaloničanom 2 - Živa Nova zaveza

Kako se je vse začelo

¹ Saj sami veste, dragi bratje, kako je bilo, ko smo vam prvič oznanili Božjo besedo: mnogi so sprejeli vero.

² Tudi to veste, koliko smo morali pretrpeti v Filipih. Toda Bog nam je dal hrabrost in moč, da smo vam oznanili njegovo sporočilo. To je bila težka borba.

³ Morate razumeti, da nismo imeli zahrbtnih namenov ali ciljev, da bi vas prevarali, ko smo vam oznanjevali evangelij. Bili smo povsem odkriti in pošteni.

⁴ Govorimo namreč kot Božji glasniki, on pa nam je zaupal nalogo, da oznanimo resnico. Njegovega sporočila nismo niti malo spremenili, da bi bilo primernejše za poslušalce. Mi služimo Bogu, ki vidi najbolj skrite misli naših src.

⁵ Niti enkrat vas nismo poskušali pridobiti zase s prilizovanjem in Bog ve, da se nismo pretvarjali, ali da smo vam prijatelji z namenom, da bi od vas dobili denar.

⁶ Kar zadeva hvalo, je nismo nikoli prosili niti od vas niti od koga drugega.

⁷ Kot Kristusovi apostoli bi vam lahko bili v breme, toda bili smo nežni z vami kot mati, ki hrani in neguje svoje otroke.

⁸ Iskreno vas ljubimo – tako iskreno, da nismo bili pripravljeni podeliti z vami samo Božjega sporočila, ampak tudi svoja življenja.

⁹ Saj se spominjate, dragi bratje, kako trdo smo delali med vami. Podnevi in ponoči smo se trudili in znojili, da bi prislužili toliko, kolikor nam je bilo potrebno za življenje, samo da medtem ko smo vam oznanjevali radostno novico, nikomur ne bi bili v breme.

¹⁰ Bog ve, pa tudi vi, kako smo si prizadevali, da bi bili zgled in da bi živeli po Božji volji med vami, ki verujete.

¹¹ Ali se še spominjate, da sem ravnal z vami tako, kot oče ravna s svojimi otroki? Opominjal sem vas in hrabril,

¹² da, celo rotil sem vas, da bi živeli na čast Bogu, ki vas poziva, da v njegovem kraljestvu delite z njim njegovo slavo.

Božja moč deluje

¹³ Vedno znova se zahvaljujemo Bogu, da niste sprejeli našega oznanjevanja kot človeške besede, ampak kot Božjo besedo, ki deluje v vseh vas, ki verujete.

¹⁴ Potem pa se vam je godilo tako, kot Božjim cerkvam v Judeji, ki so v Jezusu Kristusu. Morali ste trpeti, dragi bratje, prav tako kot oni. Vaši rojaki so vas preganjali, tako kot so Judje preganjali svoje rojake.

¹⁵ Najprej so pomorili svoje preroke, potem pa so umorili celo Gospoda Jezusa. Zdaj pa neusmiljeno preganjajo tudi nas. V sovražnih odnosih so z Bogom kakor tudi z vsem svetom,

¹⁶ ko nas poskušajo z vsemi sredstvi odvrniti od tega, da bi oznanjevali sporočilo o Jezusu Kristusu ostalim narodom, ki niso Judje, da bi se mogli rešiti. Njihova mera greha je polna: več ni mogoče odvrniti od njih Božje jeze.

¹⁷ Dragi bratje, odkar smo se ločili in se nekaj časa nismo videli (čeprav ste neprestano v naših mislih), smo si zelo prizadevali, da bi spet prišli k vam in vas obiskali.

¹⁸ Zelo smo želeli priti in jaz, Pavel sem vedno znova poskušal uresničiti to željo, toda satan nam je onemogočal.

¹⁹ Kajti kdo bo naše upanje in naša radost, naša nagrada in naš venec zmage, ko bomo skupaj stali pred našim Gospodom Jezusom Kristusom? Ali niste to vi?

²⁰ Da, vi ste resnično naš ponos in naše veselje.