1 Korinčanom 8 - Živa Nova zaveza

O žrtvah darovanih poganskim bogovom

¹ Zdaj pa k vprašanju glede hrane, ki jo darujejo poganskim bogovom. Res je, da “imamo vsi znanje”, kakor pravijo. To znanje pa dela ljudi ponosne in le ljubezen more doprinesti k izgradnji cerkve.

² Kdor misli, da ima odgovore na vsa vprašanja, s tem samo kaže svoje neznanje.

³ Kdor pa ljubi Gospoda, ga Gospod pozna.

⁴ Ali torej smemo uživati hrano, ki so jo žrtvovali poganskim božanstvom? Vsi vemo, da razen enega Boga ni drugih bogov.

⁵ Nekateri verujejo, da so mnogi bogovi tako v nebesih kakor tudi na zemlji.

⁶ Mi pa vemo, da je le eden Bog, Oče, ki je vse ustvaril in pred katerega bomo stopili nekega dne. Imamo tudi samo enega Gospoda, Jezusa Kristusa, po katerem je postalo vse, tudi novo življenje, ki nam ga je podaril.

⁷ Nekateri kristjani pa tega še ne razumejo. Toliko let v svojem življenju so verovali v malike, da še zdaj, kadar jedo to meso, mislijo, da jedo mališke žrtve. Če torej jedo to meso, jih muči njihova vest.

⁸ Vi pa v nasprotju s tem trdite takole: “Pred Bogom nismo niti boljši niti slabši, če meso jemo ali ne.”

⁹ To sicer drži, vendar morate kljub temu paziti, da z vašim vedenjem ne škodujete tistim, ki so še slabi v veri.

¹⁰ Recimo, da vas vidijo v kakem poganskem templju, da jeste meso žrtvovano malikom. Ali ne bodo prišli v skušnjavo, da storijo prav tako, čeprav bi s tem ravnali proti svoji vesti?

¹¹ Tako s svojim boljšim spoznanjem spravljaš svojega brata, ki je slabši v veri, v pogubo, in to brata, za katerega je tudi Kristus umrl.

¹² Če ravnate tako v odnosu do svojega brata, ki je slabotnejši v veri in ga spodbujate, da stori nekaj, kar misli, da je narobe, grešite s tem proti Gospodu.

¹³ Če se torej bojim, da bom zavedel svojega brata v greh, ker jem brez razmišljanja meso maliških žrtev, raje ne jem nobenega mesa več do konca življenja, kot da storim kaj takega svojemu bratu.